Sveta Trojica

Mesec maj že od nekdaj vzbuja praznično razpoloženje zaradi naglo prebujajoče se narave.

Je pomladni mesec, ki je poln posebnih življenjskih sil in življenjske rasti, trava zeleni in vse je cvetoče. V katoliški cerkvi je posvečen življenju Marije. Med meseci ima največ različnih imen. Ta so: majnik, cvetnar, cvetnik, rožni cvet, rožni mesec, sentlipovšek in binkoštnik.

V tem mesecu se vrsti vsakodnevna šmarnica pobožnost, v cerkvah, pri križih ali kapelicah.

Ta pobožnost je dobila ime šmarnice po cvetlicah šmarnicah, ki cvetijo meseca maja v gozdovih in vrtovih. Na Slovenskem je šmarnično pobožnost uvedel blaženi Anton Martin Slomšek.

Pobožnosti  se vrste v naši župniji cel mesec vsak dan na podružnici Žalostne matere Božje pri Novi cerkvi za otroke, vsako jutro v župnijski cerkvi za odrasle, prav tako pa tudi pri nekaterih znamenjih v župniji.

Na binkoštno nedeljo se že dolga leta zbirajo člani Karitas, sosedje in sorodniki ob Horvatovi kapeli v Strajni.  

Bilo je lep sončen  popoldan s ploho, kjer se je šmarnična pobožnost pričela z molitvijo rožnega venca, nato so se prepevale prelepe Marijine pesmi. Šmarnično pobožnost je vodil župnik p. Benjamin Mlakar.

Za kapelo ob kateri smo se zbrali, je vzorno skrbela Ana Horvat, ki je v 82. letu. Lani pozimi je padla in si zlomila kolk in je šmarnično pobožnost spremljala iz bolniške postelje. Letos pa je bila že zunaj ob kapeli. Zanjo vzorno skrbi sinova družina, predvsem Beti.

Zadržali smo se na krajšem družabnem srečanju in zakuski, ki jo je pripravil član Karitas Franc Horvat z družino. Otroci so se igrali, starejši pa poklepetali in se spomnili dogodkov iz preteklosti. Ani pa smo zaželeli veliko zdravja in, da se prihodnje leto zopet snidemo. Zdenka Golub 

Spoštovane slovenske novinarke in novinarji!                                                                             10.2.2013

Ob Vaši oceni nastopa predsednika vlade RS Janeza Janše na Zboru za republiko glede novinarskega delovanja sem bil presenečen, čeprav verjamem, da Vas je njegova ocena prizadela. A sprašujem se, zakaj se ob tem ne vprašate, kolikokrat in kako ste Vi s svojimi lažmi, potikanji, insinuacijami in drugimi novinarskimi slikovnimi in besednimi manevri v petindvajsetih letih njegovega javnega delovanja prizadeli Janeza Janša, njegovo družino in vse ostale, ki nam je njegov lik simbol in njegovo delovanje zagotovilo samostojne države Slovenije in njenih demokratičnih procesov. Če si boste prebrali knjige Bramstedta, Snyderja, Pipesa, Arendtove, Baumana in drugih, boste lahko našli marsikatere vzporednice z medijskimi tehnikami, o katerih je govoril, čeprav ti avtorji govorijo o še drugačnih časih in razmerah. Prične se z medijskimi obračuni, a konča s tragedijami žrtev.  Žal se ta scenarij v zaostrenih družbenih razmerah vedno ponavlja. V takih razmerah teh se vsaj delno nahajamo tudi mi, kot potrjujejo protesti, upam, dobromislečih in po spremembah težečih državljanov te države in globalnega sveta. Žal pa so take razmere vedno rado izkoristili premetenci, da bi prek izrednih razmer ohranili ali prišli do totalitarne, ne pa demokratične oblasti. Kdo v naši mladi demokraciji pa ima realno oblast pa ravno Vi novinarji bolje veste kot mi navadni državljani in v tem je težava, če že ne tragika naše demokracije.

Ne bi pisal te vrstic, če bi razbral iz Vaših poročanj, kritik in komentarjev, da želite s tem pripomoči, da bo v naši državi demokracija delovala bolje, da bodo politiki in tudi predsednik sedanje vlade bolj strokovni, korektni in zavzeti za državljane. A žal opažamo, da gre tudi za to, da se njemu osebno in celo njegovi družini vzame človeško dostojanstvo, integriteto in se ga politično in kar je še bolj nečloveško, celo osebno onesposobi. Kje npr. ste videli kake osnove, da ne bi deloval demokratično in kateri njegovi ukrepi dajejo osnovo za nedemokratičnost, čeprav je to mantra, ki jo pavšalno ponavljate medijski snovalci in izvrševalci? In kako si potem razlagate, da ga ljudje, ki so sodelovali z njim v demokratičnih procesih ocenjujejo kot izredno delavnega, urejenega in doslednega človeka in politika in to ne le njegovi strankarski kolegi, pač pa tudi ljudje drugih strank kot npr. nedavno bivši minister gospod dr. Pličanič, ki je dejal v odstopni izjavi, da ga ceni kot politika in kot človeka.

Predvsem pa, spoštovane gospe in gospodje četrte veje oblasti, verjamem, da tega ne pišem le v svojem imenu, pač pa tudi v imenu mnogih, ki so me tudi spodbudili k pisanju teh vrstic in smo prizadeti, ker tak pristop, odnos in obravnavanje gospoda Janeza Janše žali tudi naše človeško, pa tudi državljansko in domovinsko integriteto. Utemeljeno smo prepričani, da imamo – podobno kot vsi ostali v tej državi, ki si izbirajo svoje legitimne ali idejne predstavnike - tudi mi pravico, da se nas in naše politične – podobno kot vsake druge - predstavnike obravnava v duhu resnice, spoštljivosti, korektnosti in v skladno s človekovim dostojanstvom. Seveda si vsi si želimo kritičnega  odnosa do javnih zadev, a prav tako čim bolj neokrnjene in celovite resnice o svetu in ljudeh,  v katerem in s katerimi živimo in zato ne moremo dopustiti, da se naše doživljanje domovinskih in državljanskih zadev ne spoštuje, pač pa iz javnosti izključuje, potvarja, blati ali celo zaničuje. Razumem, da Vaše delo za vsakdanji kruh v naših razmerah ni lahko. Razumem tudi, da imamo lahko različne poglede na stvari in ljudi okrog nas. Bolijo pa me pristranski prikazi resničnosti, še posebej, če gre za orkestrirane dejavnosti, ki jih je mogoče bodisi opaziti ob primerjavi celotne medijske scene ali pa sem ter tja le pricurlja na dan, kakšni nameni so jih vodili. To pri nas žal vse prepogosto presega vse meje, kar ugotavljajo tudi tuji opazovalci našega družbeno-političnega dogajanja, ki imajo s tem večje izkušnje kot mi, pa seveda tudi naši državljani. Mlad fant, prodajalec prenosnih telefonov je dejal znanki: »Ali ste Vi za Janša? Sam ne prižgem nobene stvari več, ne televizije ne radia, ker me je ob tem kričanju novinarjev strah. Saj ni tako hudo, saj je vendarle lepo živet'!«. Zaradi podobe države in nas vseh, tako doma kot v tujini, pa bi bilo dobro za vsakega izmed nas osebno predvsem pa za našo skupnost, za to državo in njeno prihodnost, da bi mogli brez slabe vesti zreti drug drugemu v obličje, zato Vas prosim ne le v svojem imenu pač pa v imenu mnogih, ki se obračajo name z utemeljenim in upravičenim pričakovanjem, da bi se vsi skupaj bolj prizadevali za spoštovanje in ohranitev človeškega dostojanstva ter resnice in pravice v zasebni in javne besedi. Ob tem izrekam zahvalo in spoštovanje, žal redkim med Vami, ki kljub težkim razmeram to gojite in ohranjate odgovornost pri Vašem za razvoj in utrjevanje demokratične družbe tako pomembnem delu.                                                                                                                                                 Prof. dr. Janez Juhant

Gre za avtorjev pogleda na tematiko, ki ne odraža uradnega stališča SŠK oz. Cerkve na Slovenskem in naj bo tako tudi razumljeno oz. sprejeto.