PEDRO OPEKA - celovečerni film Jožeta Možine
Na božični večer, 25. decembra 2011, bo na prvem programu Televizije Slovenija premierno na sporedu nov dokumentarni film Jožeta Možine. Film je ena najlepših zgodb našega časa, saj govori o resničnem bratstvu in o posebnem človeku, Pedru Opeki, ki od leta 1989 na smetišču milijonske prestolnice Atananarivo na Madagaskarju rešuje najrevnejše od najrevnejših.
Pred leti je namreč v kužnem smradu in popolnem razčlovečenju živelo na tisoče odraslih in otrok. Opeka jim je pomagal vrniti človeško dostojanstvo in iz teme smetišča skupaj z njimi gradi novo družbo - kulturo dobrih prijateljev - malgaško - Akamasoa.
V urejenih vaseh s šolami, vrtci in igrišči živi že več kot 23.000 nekdanjih smetiščarjev in brezdomcev, še četrt milijona pa jih je že bilo deležnih pomoči dobrih prijateljev ...
Več na
umrl p. MIHA DREVENŠEK
Rojen je bil 15. septembra 1946 v Pobrežju, župnija sv. Vid – Videm pri Ptuju. Po končali osnovni šoli, ki jo je obiskoval v domačem kraju je šel v malo minoritsko semenišče v Zagreb.
Po drugem letniku gimnazije je opravil noviciat na Cresu in tam tudi 2. 8. 1964 naredil prve zaobljube. Študiju teologije se je posvetil na Teološki fakulteti v Ljubljani. V tem času je tudi dozorel njegov redovniški poklic in tako je 4. oktobra 1971 v Sostrem pri Ljubljani naredil večne zaobljube. Želja po duhovniškem poklicu se mu je uresničila 2. julija 1972, ko je v cerkvi sv. Jurija na Ptuju bil posvečen v duhovnika.
V letih študija 1969 je še z nekateri bogoslovci v Sostrem ustanovil glasbeno skupino Minores, ki je navduševala mlade in starejše v domovini kakor tudi v tujini.
Kot kaplan se je z vso predanostjo in gorečnostjo ter iznajdljivostjo posvečal pastoralnemu delu v župniji Sostro do leta 1975, ko je v njem dozorela odločitev za misijonski poklic. Sledila je priprava na delo v misijonih, ki jo je opravil v Veliki Britaniji...
Leta 1977 je prvič stopil na afriška tla in hitro ugotovil, da je tam vse drugače kot doma: drugače so delali, drugače so se smejali, drugače se pogovarjali. V prvem hipu bi vse spremenil, vse poslovenil. A kmalu je odkril, da to ne bi bila prava pot. Začel se je učiti. V tem procesu učenja, sprejemanja značaja je postal del njih. Še vedno je bil Slovenec, ampak spoznaval in živel je v drugi kulturi. Zambijci so ostali Afričani, ampak živeli so s Slovencem, ki je imel drugačne navade. Nihče nikomur ničesar ni vsiljeval, spoznavali so se, bogatili, delali, se veselili. P. Miha je deloval tudi na misijonu sv. Jožefa. Ustvaril je verski, kulturni, izobraževalni in zdravstveni center. Semenišče je bilo prvo, kar je p. Miha z ostalimi brati uresničil, nadaljeval je z osnovno šolo, kasneje še s poklicno šiviljsko in mizarsko šolo. V letu 1991 je izpeljal zanimiv projekt, ki je v Sloveniji pognal razvejane korenine: botrstvo na daljavo. Čez tisoč zambijskih otrok je že dobilo slovenske botre in s tem možnost za izobrazbo. V zadnjih sedemnajstih letih, odkar je ustanovil radijsko postajo in se posvetil delu v tiskarni v Ndoli, kjer tiskajo knjige in časopise, je s kritično in jasno besedo opozarjal na krivice, ki jih vrši oblast in na revščino ljudi. Predstavljal je glas preprostega, domačega, lačnega, neukega, bolnega človeka. V njihovem imenu se je boril proti tistim, ki lažejo in kradejo.
S prepoznavno zeleno kapo na glavi in praviloma v tradicionalni afriški obleki, pa je p. Miha ostajal v prvi vrsti duhovnik, prerok med ljudmi. Imenovali so ga črnec v beli koži. To potrjujejo tudi najrazličnejša priznanja, ki jih je prejel.
P. Miha je rad prihajal domov v Slovenijo. Rad pa se je tudi vračal med svoje Zambijce.
Bil je duhovnik, minorit, a kot misijonar je postal tudi gradbenik, novinar, tiskar, mizar, ključavničar, mehanik ... Ob vsem delu je bil tudi glasbenik, v roke je rad vzel kitaro. V Sloveniji se ga bomo spomnili tudi po glasbenih skupinah, ki jih je pripeljal v našo državo: Ba Cengelo, Ba Stella, The Habakkuk Brothers.
Kljub občasnim težavam z zdravjem se ni znal zaustaviti pri delu. In tako je tudi končal svojo zemeljsko pot 29. oktobra 2011, ko mu tudi v bolnici v Ndoli niso mogli več pomagati ob dveh srčnih infarktih. 3. novembra je bil pokopan v Zambijsko zemljo, ki jo je tako vzljubil, da želi tam dočakati dan vstajenja.
Video posnetek slovesa v Zambiji
V Zambiji so pokopali dolgoletnega misijonarja slovenskega rodu, patra Miha Drevenška. Njegovo zadnje počivališče je v mestu Ndola, kjer je deloval. Maša zadušnico v tamkajšnji misijonski cerkvi svete Terezije daroval krajevni škof Alick Banda, udeležili so se je tudi predstavniki oblasti.
Škof Banda je v svojem nagovoru pokojnega misijonarja opisal kot zelo pridnega, delavnega in nadarjenega človeka, ki je glasno opozarjal na družbene krivice. Spomnil je, da ga je zaradi njegovih kritik prejšnje oblasti marsikdo imel za izdajalca. A katoliška Cerkev je ponosna na vlogo, ki jo je imel pri letošnjih splošnih volitvah v tej afriški državi. "Vlade ni odstavil pater Miha. Na volitvah so spregovorili ljudje," je dejal škof Banda. Ob tem je dodal, da je pater Drevenšek posebno posebno skrb namenjal ubogim, bolnim in zapornikom. "Tako kot Jezus Kristus se je tudi pater Miha poistovetil z ubogimi, ki jih je branil, in se zavzemal za njihove pravice," je poudaril. Provincialni minister minoritov v Zambiji, pater Patrick Chisanga, pa je zagotovil, da bodo misijonsko tiskovno središče in programi, ki jih je zasnoval slovenski misijonar, nadaljevali. Govoril je tudi nadškof Lusake Telesphore Mpundu. Vernike v Zambiji je pozval, naj si vedno prizadevajo za resnico ter pri tem posnemajo patra Drevenška. Priznal je, da predstavniki Cerkve tega v preteklosti velikokrat niso zmogli. Po njegovem niso bili sposobni prepoznati trpljenja tistih, ki so odrinjeni na rob. Zato je patra Drevenška označil za preroka. "Ni govoril drugega kot resnice. Bil je pogumen," je dejal.
"Bil je brezkompromisen in neutruden v zagovarjanju ubogih in ranljivih," je medtem menil minister za informiranje, medijsko oddajanje in turizem Given Lubinda. Spomnil je tudi na njegova prizadevanja za svobodo tiska, s katerimi je pripomogel k rasti demokracije v Zambiji. Bo besedah ministra Lubinde se je pokojni misijonar zavzemal "za Zambijo, v kateri si njeni državljani ne le zaslužijo boljše življenje, ampak so do njega upravičeni, za Zambijo, v kateri svoboda medijev in izražanja ni privilegij, ampak pravica za vse". V imenu predsednika Zambije Michaela Sata se je pogrebnih slovesnosti udeležil zunanji minister Chishimba Kambwili. Kot je dejal, vlada ceni prispevek patra Drevenška za izboljšanje blaginje številnih Zambijcev.
Ob smrti patra Drevenška so v minoritskem središču v Ndoli odprli žalno knjigo, v katero se je med drugim vpisal vatikanski veleposlanik v Zambiji. Med drugim je poudaril, da bo Cerkev pogrešala njegovo strast pri delu za medije, ki so lahko pomembno sredstvo evangelizacije, ter njegovo zavzemanje za najbolj uboge. Podobnih zapisov je še veliko, prav tako je precej tistih, ki omenjajo, da je bil pokojni misijonar velik zagovornik pravičnosti in miru.
Vir: Radio Ognjišče