Odmor
Veliko ljudi sploh ne pozna več pravih odmorov.
Malicajo ob delu in tudi odmore si zapolnijo z vsemi mogočimi opravki. A oba velika odmora v teku dneva dopoldansko malico in čas kosila - si lahko oblikujem na novo. Lahko uživam hrano; namerno jem počasi in okušam jedi, ki jih jem. Ali pa za nekaj minut mirno ležem na tla ali sedem v naslanjač, da se odpočijem, in tako vse, kar je bilo, z dihanjem zavestno izdihnem.
Neki bančni direktor mi je pripovedoval, da se je v času odmora odvadil hoditi v menzo in ponovno razpravljati o borznih tečajih. Namerno se tudi prostorsko odmakne od svoje pisarne, sede v bližnjo cerkev in uživa mir. In čuti, kako ga obdaja nekaj svetega, neka resničnost, ki zdravi njegovo dušo.
Kdo drug doživi to, ko se sprehaja po parku. Z dolgimi, energičnimi koraki se osvobaja tega, kar ga obremenjuje.
Oglej svoj delovni dan in razmisli, ali si zadovoljen/a s preživljanjem odmorov. Če nisi, potem razmisli o tem, kaj lahko spremeniš. Določi si čas za odmor. In potem začuti, kaj potrebuješ. Ti je pomembno srečanje z drugimi ljudmi ali želiš biti sam?
iz knjige: 50 OBREDOV ZA ŽIVLJENJE
avtor: Anselm Grün, benediktinski menih
TABORI 2012
Tabori so za nami!
Bilo nam je čudovito in nepozabno, saj smo se greli ob misli "VELIK SI V BOŽJIH OČEH!", tako se je namreč glasil naslov letošnjega tabora.
Nekaj utrinkov lahko razberete iz slik na tej strani.
Prijetne počitnice, kamorkoli vas pot zanese.
No Images
55 skupnih let zakoncev ŽURAN
Na lepo majsko nedeljo, v farni cerkvi pri sv. Trojici je bilo srečanje zakoncev jubilantov.
Skupaj so obhajali sv. mašo, ki je bila njihova in skupna zah
vala Bogu za dar skupnega življenja. Med njimi sta bila tudi zakonca Gizela in Franc Žuran, ki sta letos praznovala 55 let zakona. Mašo je daroval p. Martin Gašparič. Duhovnik je zakoncema zopet ovil roki s štolo in izrekel obredne besede ter blagoslovil njuno nadaljno pot: »V sreči in nesreči, v bolezni in zdravju te bom ljubil in spoštoval vse dni življenja...«.
Gizela je bila rojena 31. marca 1931 v Zg. Gruškovju. Osnovno šolo je obiskovala v Podlehniku. Po poroki leta 1957 je gospodinjila in trdo delala na haloški kmetiji v Gruškovju, kjer se vso delo opravlja ročno. Še danes se spominja, kako daleč je hodila s puto po vodo v dolino. Sedaj je srečna, ko imata vodo v hiši in lepo urejeno kopalnico. Rada kuha, peče jabolčni in sirov zavitek. Ima štiri vrtove in jih pridno obdeluje. Sedaj, ko je bila na operaciji kolena je vsa dela opravila hči.
Franc je bil rojen 21. julija 1933 v Veliki Varnici. Tudi on je obiskoval osnovno šolo v Podlehniku. Najprej se je zaposlili na Vojni pošti, kjer so gradili magistralno cesto in nato po petih letih dela odšel v Cinkarno Celje, kjer je delal na transportu in dočakal zasluženi pokoj. Franc je bil na operaciji očesa. Zato se pošalita, da sta v bolniški in zanju skrbijo trije otroci in vnuki. Zet poskrbi za drva, iz trgovine pa jima pripeljejo vse kar potrebujeta. Pri njih je bila včasih kovačija. Franc zna odlično klepati kose, včasih je to opravljal za deset ljudi, sedaj pa nihče več ne zna in mu še vedno prinesejo kose.
V zakonu so se jima rodili trije otroci sinova Andrej in Jože ter hči Slavica. Sedaj pa ju že razveseljujejo trije vnuki Andrej, Dejan in Silvo ter tri vnukinje Petra, Martina in Barbara.
Še vedno delata na kmetiji, obdelujeta vinograd, kar jima je v veliko veselje. Bog jima je podaril zdravje, zato z veseljem opravljata vsakodnevna opravila. Rada hodita k maši, kamor ju odpelje hči ali vnukinja Petra.
Vnuk Silvo je na hribu, kjer živita ze
lo rad. Zagradil je laze in naselil na hrib ovčke, ki pridno pasejo bregače. Franc in Gizela jih rada gledata in skrbita za mladičke, jih nahranita in natočita vodo. Vnuk ureja tudi okolico hiške, nasadil je nekaj novih trsov. Sama pa še obdelujeta vinograd. V jeseni je tudi veliko sadja, ki ga Franc skuha v odlično žganje. Gostu rada ponudita, kar sta pridelala.
Včasih so imeli kar veliko kmetijo s petimi kravami, desetimi svinjami. Krmo za živali je Gisela večino znosila v košu in brimenih. Otroci in vnuki se radi vračajo domov ter jima pomagajo pri vsem delu. Imajo večjo sobo, kjer se zberejo in poveselijo.
Nikoli se ne prepirata. Gledata TV, poslušata radio, rada plešeta. Pravita, da se imata res lepo in uživata prijetno starost. Razveselita se vsakega obiska, predvsem duhovnika, ki ju obišče vsak mesec.
Imata krušno peč, ki jo še vedno uporabljata za peko. Franc rad zapoje, tudi ob jubileju je zapel z ostalimi zakonci in p. Martinom ter p. Benjaminom.
Zdenka Golub
Ali je za katoličane dovoljena samo sklenitev cerkvene poroke brez civilne?
V cerkveni javnosti se že nekaj časa širi napačna informacija, da je za katoličane dovolj zgolj cerkvena poroka brez civilne, s katero mož in žena skleneta pravi in veljaven krščanski zakon. Z možnostjo samo cerkvene poroke bi po prepričanju nekaterih veliko pridobili, nihče pa ne bi nič izgubil. Za civilno sfero edino obliko sklenitve zakonske zveze predstavlja civilna poroka pred pristojnim državnim organom in cerkvena nima veljave. S privolitvijo v zakon samo pred pristojnim poročevalcem v Cerkvi pa bi bili veljavno poročeni, za državo pa je tako ali drugače vseeno, ali je človek poročen ali ne.
Zagovorniki tega mnenja svoje stališče utemeljujejo najprej s tem, da civilna zakonodaja v Republiki Sloveniji več ne predpisuje, da mora biti cerkveni obred opravljen šele po tem, ko je bila zakonska zveza sklenjena pred pristojnim državnim organom. V nadaljevanju pa se opirajo tudi na drugo dejstvo, da država parom, ki neporočeni živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, zagotavlja in priznava enake družinske pravne posledice, kot tistim, ki so pred matičarjem sklenili zakonsko zvezo. Oboje sicer za civilno področje drži, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da za krščene veljajo cerkvenopravni predpisi, na podlagi katerih je omenjeno stališče pravno nevzdržno in napačno, ker bi s tem uvajali dvojni status, npr. pred Cerkvijo bi bili takšni pari poročeni, pred državo pa neporočeni.
Uvodoma je potrebno pojasniti, da možnost samo cerkvene poroke v posebnih primerih že obstaja in da Katoliška Cerkev na Slovenskem nima pristojnosti za splošno uvedbo zgolj cerkvene poroke. Zavajajoča in neresnična je trditev, da bi z uvedbo samo cerkvene poroke zgolj pridobili in nič izgubili.
Pravila glede cerkvene poroke so enotna za vso vesoljno Cerkev, razlika je le v tem, da ponekod katoličani lahko sklenejo samo cerkveno poroko s civilnimi učinki (npr. v Italiji) in takšno rešitev bi si želeli tudi v Cerkvi na Slovenskem. Vsi, ki so krščeni v Katoliški Cerkvi, ali tisti, ki so veljavno krščeni v kakšni drugi krščanski skupnosti in so vstopili v Katoliško Cerkev, so dolžni skleniti zakonsko zvezo v predpisani kanonični obliki, kot jo določa Zakonik cerkvenega prava (ZCP, prim. kann. 1059 in 1108), se pravi cerkveno obliko poroke (1). Ker cerkvena poroka pred državo nima veljave, se morajo katoličani v Sloveniji za civilno veljavnost poročiti tudi pred matičarjem.
Po nauku Cerkve zakonski stan ni samo osebna zadeva zaročencev, ki se poročata, pač pa ima širšo družbeno razsežnost. Če je nekdo cerkveno poročen, ima oziroma mora imeti status poročene osebe tudi pred javnostjo. Cerkveni zakonodajalec zato poudarja, naj cerkveno poročena zakonca sprejmeta tudi svoje pravice in dolžnosti na civilnem področju. Kan. 1071 ZCP izrecno prepoveduje sklenitev cerkvenega zakona, ki ga ni moč poveljaviti ali skleniti tudi po civilnih predpisih. Cerkev je zato vedno zagovarjala stališče, da za katoličane ne moreta obstajati dve obliki poroke, ena zgolj s cerkvenimi učinki in druga, ki je priznana tudi civilno. V takem primeru bi se uvajala družbena neenakost, saj bi bila samo cerkveno poročena zakonca lahko prijavljena na različnih naslovih, dejansko pa bi živela v skupnem gospodinjstvu, in bi hkrati uveljavljala status samohranilca ter se na ta način na račun države neupravičeno in nepošteno okoriščala.
V izrednih primerih krajevni ordinarij v skladu s kan. 1071 ZCP in na prošnjo domačega župnika praviloma starejšim osebam lahko dovoli samo cerkveno poroko, in sicer na osnovi utemeljenih razlogov. Poudariti je potrebno, da so takšni primeri velika izjema in redkost. Nižji dohodek praviloma ni upravičen razlog za podelitev takšnega dovoljenja, čeprav so materialni pogoji v nekaterih okoliščinah lahko tehten argument, npr. v primeru, ko bi civilna poroka pomenila izgubo nenadomestljivih prihodkov, potrebnih za preživljanje. Samo cerkvena poroka mladih zaročencev praktično ne pride v poštev, ker je v nasprotju s krščanskim pogledom na zakon.
dr. Andrej Saje
generalni tajnik in tiskovni predstavnik SŠK
docent na Teološki fakulteti pri Katedri cerkveno pravo
__________________________________________________________________________________________
(1) Slovenska škofovska konferenca (SŠK) je na vprašanje, ali je dovoljena samo cerkvena poroka, dala pojasnilo že leta 2008 (prim. Sporočila slovenskih škofij, 5/2008, str. 95). Za širšo razlago in utemeljitev, zakaj samo cerkvena poroka ni dovoljena, glej: P. V. Pinto, (ur.), Commento al Codice di Diritto Canonico, Città del Vaticano, 2001, 637; L. Chiappetta, Il Codice di Diritto Canonico, Commento giuridico pastorale, II, Roma, 19962, 279; M. Rivela, Il matrimonio solo canonico, v: Quaderni di diritto ecclesiale (QDE ) 17 (2004) 340–348; G. Trevisan, Il matrimonio solo canonico di persone vedove, v: QDE 17 (2004) 349–362; Il matrimonio solo canonico dopo un'altra unione e in atesa di regolarizzazione civile, v: QDE (2004) 363–394; G. P. Montini, Il matrimonio solo canonico in Germania, v: QDE (2010) 471–475.
Izjavi upokojenih nadškofov
Izjavi upokojenih nadškofov, predstavljeni na novinarski konferenci
Izjava upokojenega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana
»Po tem, ko sem se zaradi načetega zdravja in zmanjšane sposobnosti za vodenje ljubljanske nadškofije odpovedal tej nalogi, sem svojemu nasledniku obljubil, da mu bom po svojih močeh pomagal še naprej. In to sem tudi delal.
Kasneje pa so prišle strožje zahteve, povezane z vprašanjem očetovstva, kakor navaja članek v ljubljanskem Dnevniku, dne 8. maja 2012, »po neuradnih informacijah iz cerkvenih krogov, zaradi spora s Svetim sedežem, ki je od njega zahteval, da ugodi zahtevi po ugotavljanju očetovstva.« – Te besede niso resnične. Nikoli od nikogar nisem dobil zahteve po ugotavljanju očetovstva. Ob tem izjavljam, da so domneve o mojem očetovstvu neutemeljene.«
Papež Benedikt XVI. je 28. novembra 2009 sprejel odpoved službe tedanjega ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Alojza Urana.
Izjava upokojenega mariborskega nadškofa msgr. dr. Franca Krambergerja
»Z upokojitvijo sem se odpovedal vodstvu Slovenske liturgične komisije in z imenovanjem novega predsednika mi je ugasnilo tudi članstvo v SŠK. S tem pa se tudi umikam v zasebno življenje.«
Papež Benedikt XVI. je 3. februarja 2011 sprejel odpoved službe tedanjega mariborskega nadškofa metropolita msgr. dr. Franca Krambergerja.
Marijafest 2012
V soboto, 12. maja 2012, se bo ob 17. uri na
.gif)
ter podporniku in udeležencu Marijafestov na Ptujski Gori.
Šmarnično branje 2012
Naslov letošnjih šmarnic za otroke se glasi: "ISKAT GREMO BOŽJE KRALJESTVO!"
Zakaj?
Ker tam vlada pravičnost. Ker tam ni nikogar, ki bi bil lačen ali osamljen. Ker tam nihče ne trpi krivice ali pomanjkanja. Ker je tam doma Ljubezen. Ker tam živi Bog med ljudmi.
Je Božje kraljestvo daleč?
Včasih se zdi zelo daleč. Kadar se prepiramo, kadar spregledamo uboge med nami, kadar nam je mar le lastna pomembnost, kadar med sabo nismo iskreni, kadar brezbrižno hitimo drug mimo drugega ... takrat je Božje kraljestvo res zelo daleč.
Ko pa je med nami veselje, preprostost, mir, radodarnost, ljubezen ... tedaj smo že tam!
Kako bomo našli pot?
Sledili bomo evangeljski besedi. V njej je obljuba, da se je
Božje kraljestvo približalo in je med nami.
Kaj naj vzamemo s sabo na pot?
Ne jemljimo ničesar: ne popotne palice, ne torbe ali obutve. Ne skrbimo zato, kaj bomo jedli in pili ali kaj bomo oblekli. Iščimo najprej Božje kraljestvo in vse to nam bo navrženo.
In kdaj odrinemo?
ZDAJ!
Zgodbe prejšnjih dni lahko preberete na...
| Priponka | Velikost |
|---|---|
| SMARNICE2012.jpg | 141.09 KB |
