• Prikaži
  • Albums

    • Zavetnik

    Verujemo v eno, sveto in popolno Trojico, ki jo kot Boga spoznavamo v Očetu in Sinu in Svetem Duhu. V sebi nima ničesar, kar bi ne bilo njeno, in nobena stvar ji ni od zunaj dodana; tudi ni sestavljena iz Stvarnika in stvari, pač pa ima v sebi vso stvariteljsko in ustvarjalno moč. Podobna je sebi in nedeljiva je po naravi, enotna je tudi njena dejavnost. Oče zares vse dela po Sinu v Svetem Duhu in tako se ohranja edinost svete Trojice. Tako v Cerkvi oznanjamo enega Boga, ki je nad vsemi, po vseh in v vseh. Nad vsemi kot Oče, kot počelo in vir; po vseh, namreč po Besedi, in končno v vseh v Svetem Duhu.

    Ko sveti Pavel piše Korinčanom o duhovnih darovih, vse privede nazaj na enega Boga Očeta kot počelo takole: Različni so darovi, isti pa je Duh. In različne so službe, isti pa je Gospod. In različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Kajti darovi, ki jih Duh deli posameznikom, so darovi Očeta po Sinu. Vse namreč, kar je Očetovega, je tudi Sinovo. Zato so darovi, ki jih daje Sin v Duhu, duhovni darovi Očetovi. Kadar je v nas Duh, je v nas tudi Sin, ki nam ga daje, in v Sinu se nahaja tudi Oče. Tako se izpolni Jezusova beseda: In bova k njemu prišla in pri njem prebivala. Kjer je namreč luč, tam je tudi sij; tam je tudi učinek luči in se zasveti milost.

    To uči tudi isti sveti Pavel v drugem pismu Korinčanom s temi besedami: Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa, ljubezen Boga Očeta in občestvo Svetega Duha naj bo z vami vsemi. Milost in dar, ki se nam dajeta v sveti Trojici, daje Oče po Sinu v Svetem Duhu. Kakor nam namreč Oče po Sinu daje milost, tako moremo priti do občestva z darom samo v Svetem Duhu. Brž ko smo deležni tega daru, imamo Očetovo ljubezen, Sinovo milost in občestvo Svetega Duha.