Sveta Trojica

Zgodovina cerkve

Je najstarejša med trojiškimi podružnicami. Kdo in kdaj je pozidal cerkev v Podlehniku, se ne da dognati, ker manjkajo dokumenti. Z ozirom na lepi gotski slog prezbiterija se sme sklepati, da izvira že iz sredine 15. stoletja in da so jo pozidali najbrž dominikanci, ki so jo potem s posestvi vred odstopili minoritom. Dolga je 20 m, v ladji široka 6 m, visoka pa 8 m. Njeno jedro je sedaj baročno obokana, prvotno z ravnim stropom krita ladja, ki preide v dvignjen prezbiterij. Prezbiterij in zvonik sta nedvomno najstarejši del cerkve, h kateri je bila sedanja ladja pozneje prizidana. Glavni oltar je iz leta 1782 in narejen v stilu rokokoja. Kip Matere Božje z Detetom je iz 17. stoletja.

Minoriti so najbrž že pred letom 1559 prizidali baročno kapelo sv. Antona in tu z veliko slovesnostjo vsako leto 13. junija, na praznik sv. Antona, obhajali veliko ljudsko žegnanje.

O zavetniku

Slovesni praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgust) spada med najstarejše Marijine praznike. Nastal je v Jeruzalemu, kjer je bila cerkev »Marijinega počivališča« na poti v Betlehem, kjer je rodila Jezusa. Med kristjani je od najstarejših časov vladalo prepričanje, da Marija ob koncu svojega življenja ni umrla, temveč samo »zaspala« ter bila potem z dušo in s telesom vzeta k Sinu. Praznovanje Marijinega poveličanja je bilo že v 5. stoletju razširjeno tudi na Zahodu. Versko resnico o Marijinem vnebovzetju - da je bila vzeta v nebesa z dušo in s telesom - je slovesno razglasil papež Pij XII. 1. novembra 1950, na praznik Vseh svetnikov.

Pri Slovencih je praznik Marijinega vnebovzetja izredno priljubljen in ima različna imena. Največkrat mu pravimo veliki Šmaren, pogosto velika maša, nekoliko redkeje velika gospojnica. Vsa ta in še druga imena hočejo poudariti, da je to eden največjih Marijinih praznikov. Zelo pomenljivo je, da so bile najstarejše cerkve v tistih krajih, kjer se je krščanstvo med Slovence širilo iz Ogleja, vse posvečene Mariji vnebovzeti.

Bogoslužna imena, ki so jih pridevali današnjemu prazniku, so bila zelo različna. »Vnebovzetje« je bilo sprva zelo redko, kajti kristjani na Vzhodu, kjer se je praznik najprej uveljavil, raje govorijo o Marijinem »zaspanju«, »preselitvi« ali »odhodu« Jezusove matere. Vsebina praznovanja pa je od vsega začetka Marijin »odhod« s tega sveta. Misel na smrt je bila pri praznovanju temeljna, vendar pa se ne ustavi pri smrti sami, temveč gre k poveličanju - k zmagoslavnemu Marijinemu vstopu v nebesa.

Cerkev sv. Marije Vnebovzete v Podlehniku