Zgodovina
Po razpustu ptujskega dominikanskega samostana leta 1786 ob Jožefinski reformi sta cerkev Sv. Trojice in stanovanjska hiša pripadli verskemu skladu oz. versko skladnemu zemljiškemu gospodstvu Turnišče. 
Ko je Turnišče kupil grof Adolf Schönburg, je 4. novembra 1826 cerkev brezplačno prepustil v dušnopastirske namene ptujskim minoritom. Ti so prav istega dne od njega kupili hišo – današnji samostan, ki je bil zgrajen leta 1753. Nekaj časa so župnijo vodili škofijski duhovniki. Leta 1951 pa so jo zopet prevzeli minoriti.
S posebnim odlokom iz Rima je 4. aprila 1960 stanovanjska hiša (župnišče) postala redovna hiša ali samostan.
Specifičnosti samostana
Bratje minoriti oskrbujemo Dom duhovnih vaj. Čez leto sprejemamo različne skupine, v poletnem času pa imamo svojo ponudbo - tabore za različne starostne skupine.
V času od 1951, ko so župnijo od škofijskih duhovnikov spet prevzeli in vodili minoriti, do danes so v samostanu delovali naslednji bratje:
p. Danijel Tomšič, p. Andrej Vatovec, p. Božidar Glavač, p. Jozafat Jagodič, p. Maks Klajnšek, p. Stanko Cvetko, p. Gavdencij Skledar, p. Lovrenc Grandušek, p. Mirko Pihler, p. Frančišek Žurman, p. Marijan Cafuta, p. Anton Ogrinc, p. Vid Junger, p. Ernest Benko, p. Jože Osvald, p. Alojz Klemenčič, p. Janez Kmetec, p. Franček Čuček, p. Jože Kramberger, p. Mirko Veršič, p. Franc Murko, p. Frančišek Jerant, p. Martin Gašparič, p. Janko Gašparič, p. Damjan Tikvič, p. Vito Muhič, p. Marjan Maučec, p. Benjamin Mlakar, p. Martin Gašparič.
RAZGLEDNICA: Sv. Trojica v Halozah, pred 1918
Na razglednici je upodobljena cerkev Sv. Trojice iz 17. stol., ki leži v vasi Gorca nad Podlehnikom. Vidimo, da je bila cerkev z veznim hodnikom povezana z bližnjim minoritskim samostanom. Tako je bilo do l. 1945, ko so vezni hodnik porušili, zato danes stojita stavbi ločeno.
Razglednica, ki jo je izdal Wilhelm Blanke iz Ptuja, ni datirana, verjetno pa je bila izdana pred l. 1918. O tem priča nemška oblika imena za Podlehnik (Lichtenegg), ki je natisnjena v zgornjem delu razglednice. Po razpadu Avstro-Ogrske so dodali še slovensko besedilo Sv. Trojica v Halozah, takrat je bila razglednica tudi odposlana. Poštni žig ni razpoznaven, na njej nalepljene znamke pa so t.i. verigarji, ki so prišli v obtok v začetku l. 1919.
Vir: www.kamra.si