KUPOVANJE OTROK
»Boli me dvoličnost nekaterih ljudi.
Govorijo o ljubezni, strpnosti, svobodi, hkrati pa se zavzemajo za trganje otrok z materinih prsi,« v pogovoru za Reporter.si poudarja predsednik Civilne iniciative Aleš Primc.
...
Družinski zakonik ne omogoča več, da bi istospolni pari lahko posvajali katerega koli otroka, razen biološkega otroka partnerja. Zakaj nasprotujete rešitvi, ki se zdi razumska?
Gre za veliko zavajanje s strani predlagateljev in zagovornikov zakonika, saj omejitev na biološkega otroka ni omenjena nikjer v zakoniku. Mi smo proti posvojitvam otrok v istospolne skupnosti, ker po našem mnenju otrok potrebuje žensko in moško vzgojno in razvojno dimenzijo.
...
Vam je morda znano, koliko denarja za svojo dejavnost dobi z državnega proračuna Mirovni inštitut in ostala gejevsko-lezbična gibanja in koliko ga dobi Civilna iniciativa, ki nasprotuje družinskemu zakoniku?
Mi iz državnega proračuna ne dobimo nič. Homoseksualne organizacije pa dobivajo več stotisoč evrov na letni ravni, poleg tega pa se financirajo tudi iz tujine.
Več na: REPORTER.SI
V knjižici Vse naše družine, v poglavju o mavričnih družinah poudarijo, da sta si geja že dolgo želela postati očeta. Njuna želja torej. Kaj pa želja otrok, za katere tako skrbi pripravljavce nove družinske zakonodaje? Otroka bi na tak način dobila pravzaprav gejevsko-lezbično skupnost štirih oseb, ki bi se tudi sproti dogovarjala v kakšni(h) kombinaciji(ah) bodo pravzaprav proizvajali otroke. Sprašujem se, ali je ta proizvodna kombinatorika in multi-skupnost štirih odraslih res najboljše za razvoj otrok? Ali je res tako fino za razvoj otrok, da imaš po dve materi (eno pravo biološko in eno kar tako) in po dva očeta? Eksperimentiramo. Na živem in skrajno občutljivem materialu.
Od tega razmišljanja pa do nadomestnega materinstva, ko bi ženske v finančni stiski izkoristili za proizvodnjo otrok, ni zelo daleč. Izgleda, da se nam v prihodnosti obeta nov perspektiven poklic. Pravzaprav je že tu, v Sloveniji, ko je slovenski gejevski par, četudi se je proizvodna otroka zgodila v Združenih državah, kupil deklico Ano in jo od nadomestne matere prevzel, ko je bila stara en mesec. Kar je bilo seveda zelo dobro za otroka. več na...
Glasujmo PROTI!
Družinski zakonik je potrebno zavrniti, ker:
.jpg)
1. Škodi otrokom!
2. Spodbuja trgovino z otroki!
3. Spodbuja izkoriščanje žensk v socialni stiski!
4. Odpira vrata homoseksualni vzgoji v vrtcih in šolah!! (POGLEJTE tovrstno otroško literaturo: Ciciban (marec, 2012), priročnik za osnovne šole Ljubezen je ljubezen, slikanico Vse naše družine …)
5. Omogoča posvojitve otrok v homoseksualno skupnost – tudi nebioloških otrok enega od partnerjev!
6. Ne priznava, da otrok potrebuje mamo!
7. Ni bil sprejet kompromisni predlog zakonika!
8. Ker imajo podoben zakon samo v 10 od 200 držav sveta.
Kaj res potrebujemo?
"Ne potrebujem rok in nog, ampak notranji mir, resnico..." pravi Nick Vujićić, ki se je rodil brez rok in nog. Prisluhni njegovim besedam!
Kratek življenjepis:
Nick je rojen v Melbourne, Avstralija z redko boleznijo “Tetra-amelia“: brez rok in nog, z dvema malima stopaloma, eno je z dvema prstoma. Starša sta bila sprva obupana, Nick pa razen hude prirojene napake zdrav.
Življenje zanj ni bilo prav lahko. Ni imel dovoljenja obiskovati običajno šolo, čeprav je bil umsko povsem v redu. Med šolanjem so se zakoni spremenili in Nick je bil eden prvih, ki so ga vpeljali v običajno šolo. Naučil se je pisati z dvema nožnima prstoma s posebnim pisalom, pa tudi uporabljati računalnik in tipkati na posebni napravici, metati tenis žogico, oglašati se na telefon, briti in si natočiti vodo v kozarec.
V šoli je bil tarča posmeha, zato je bil depresiven in ko je bil star 8 let je že razmišljal o samomoru. A ker so bila njegova prizadevanja in dosežki inspiracija za mnoge, je postal hvaležen za svoje življenje in stanje. Ko je dopolnil 17 let, je začel z motivacijskimi govori, predavanji in sčasoma začel s svojo neprofitno organizacijo “Life without limbs” -” Življenje brez udov”.
Včasih si resnično mislimo, da se ne moremo več pobrati, da smo pregloboko, brez upanja, brez kančka možnosti za vrnitev. Spomnite se nanj, obudite upanje in srečno na pot!
Zakaj bomo na družinskem referendumu glasovali PROTI?
Družinski zakonik je potrebno zavrniti, ker:
.jpg)
1. Škodi otrokom!
2. Spodbuja trgovino z otroki!
3. Spodbuja izkoriščanje žensk v socialni stiski!
4. Odpira vrata homoseksualni vzgoji v vrtcih in šolah!! (POGLEJTE tovrstno otroško literaturo: Ciciban (marec, 2012), priročnik za osnovne šole Ljubezen je ljubezen, slikanico Vse naše družine …)
5. Omogoča posvojitve otrok v homoseksualno skupnost – tudi nebioloških otrok enega od partnerjev!
6. Ne priznava, da otrok potrebuje mamo!
7. Ni bil sprejet kompromisni predlog zakonika!
8. Ker imajo podoben zakon samo v 10 od 200 držav sveta.
Proti trgovini z otroki in izkoriščanju žensk v socialni stiski: Homoseksualni moški hočejo "pravico" do kupovanja dojenčkov od žensk, ker jih sami niso sposobni roditi. To željo jim v 60. členu zakonik izpolnjuje. Kako se ob tem počuti mama, ki proda svojega otroka, zato da lahko preživi, jim ni mar. Te mame potrebujejo naš glas PROTI.
Vse kaže, da se v referendumsko kampanjo o Družinskem zakoniku spuščajo celo revije za otroke. Marčevska revija Ciciban govori o deklici Ani, ki jo vzgajata dva moška (1, 2). Prav tako so izdelali posebno delavnico za učitelje, kjer otroke silijo k temu, da igrajo dva homoseksualna očeta z otrokom ... Zagovorniki Družinskega zakonika s takšnimi zgodbami kažejo svoj pravi namen, ki ga imajo z Družinskim zakonikom: to je vstopiti v osnovne in srednje šole, spremeniti šolske programe, uvesti ideološko sporno »Teorijo spola« ter brez soglasja staršev otroke navduševati za homoseksualni življenjski slog.
Homoseksualna vzgoja v šolah in otroški literaturi očitno postaja grožnja z Ustavo zavezani neodvisni šoli, ki mora vzgajati otroke v skladu s prepričanji staršev.
To kar se dogaja, je še en razlog več, da zavrnemo sporni Družinski zakonik in s tem zaščitimo otroke v vrtcih in šolah.
Več argumentov za udeležbo na referendumu in glasovanje PROTI Družinskemu zakoniku najdete v priponki. Prosimo vas, da jih posredujete svojim znancem, prijateljem in sorodnikom ter jih spodbudite, h glasovanju na referendumu.
Poleg tega pa Vas vabimo, da spremljate našo spletno stran www.24kul.si ali nam sledite na Facebooku ali Twitterju.
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok
Obiščite neodvisno spletno stran
z vsemi informacijami o spornem Družinskem zakoniku:
| Priponka | Velikost |
|---|---|
| CIC7_ocka_razlicne_druzineLEK-1.doc | 302 KB |
| ciciban.pdf | 409.96 KB |
Krščanska načela Kylie Bisutti
Potem ko so se Kylie Bisutti izpolnile njene največje sanje in je leta 2009 postala model Victoria's Secreta, je dala odpoved - ker se poziranje v spodnjem perilu ni skladalo z njenimi krščanskimi nazori.
"Moje telo bi moralo biti le za oči mojega moža. Moje telo je preprosto sveta stvar," je povedala 21-letna v Kaliforniji rojena Bisuttijeva, ki je veljala za enega najobetavnejših "angelčkov" te slovite znamke spodnjega perila.
"Nisem zares hotela biti take vrste vzornica mladim dekletom, ker se je mnogo mlajših krščanskih deklet zgledovalo po meni in so zato menila, da je v redu, če hodijo naokoli in razkazujejo fantom svoja telesa."
• Bisuttijeva se je na modni pisti Victoria's Secreta pridružila tako slovitim supermodelom, kot so Heidi Klum, Adriana Lima, Miranda Kerr, Doutzen Kroes in Rosie Huntington-Whiteley, potem ko je za to premagala 10.000 drugih deklet. Čeprav so se ji sanje izpolnile, Kylie pravi, da na koncu vse skupaj ni bilo vredno.
"Victoria's Secret je bil absolutno moj največji življenjski cilj in, kar se tiče kariere, vse, kar sem si kadar koli želela," je povedala za FOX411.
"Še posebej ker sem poročena, sem si želela ohraniti moj zakon svet, ker je število ločitev v Ameriki danes tako visoko, sama pa sem hotela storiti vse, kar lahko, da bi bil moj zakon poseben," je še dodala Bisuttija, ki se sicer namerava še naprej ukvarjati z manekenstvom, a je ne bomo več videli v modrčku in spodnjicah.
Kaj berejo naši otroci?
Je primerno, da se na ramenih otrok bije pritlehna predreferendumska kampanja ZA sporni družinski zakonik?
V reviji Ciciban lahko preberete zgodbo z naslovom Očka.
Ana ima dva očka.
Očka Danči ima rjave lase in rjave oči...
Jože Bartojl piše:
Popoldne sem ravno kuhal kosilo, ko mi je naš dvanajstletnik prinesel revijo Ciciban in v njej pokazal zgodbo z naslovom Očka. »Si videl tole?« ga je zanimalo. »Kaj?« sem se začudil in začel brati zgodbo Maje Lupša v reviji za otroke od 6. leta starosti naprej.
Bolj kot sem bral, bolj mi je dvigalo pokrovko. »Kakšna indoktrinacija?« sem pomislil in se spomnil na tiste socialistične učbenike, ki so nas opominjali … »kako je v naši domovini lepo biti mlad« in kako smo »mladi pionirji in naši očetje«… (to je veljalo le, če si bil prave politične barve, smo ugotovili kasneje). Dejstvo pa je bilo, da smo bili vsi skupaj ideološko indoktrinirani. Lagali so nam v obraz in se ob tem delali pametne! Niti zardeli niso, nekateri še danes ne. Se pravi, če izrečeš neko trditev in jo dovolj časa ponavljaš, sčasoma postane resnica...
In zdaj tale zgodbica v Cicibanu.
Na hitro smo sklicali družinski sestanek in se na hitro odločili, da se zahvalimo za ... »eno najkvalitetnejši revij za otroke« in jo na hitro odjavimo, ker pa smo tudi naročniki revije Cicido, ki izhaja pri istih urednicah, bomo odjavili tudi to.
Nedopustno se nam namreč zdi, da se na ramenih otrok, ki so naše največje bogastvo, (kdo je že to rekel?) bije pritlehna predreferendumska kampanja ZA sporni družinski zakonik. Pred dnevi so nas razglasili za zagamane, danes na mehek način otroke soočajo z »družino dveh očkov«. In ob tem verjetno še razmišljajo, kako so otroci pravzaprav odprti in sproščeni, samo odrasli s(m)o zadrti in zagamani! Ja, kar na socialistične učbenike naj se spomnijo. Zato prilagam še moje pismo, ki je naslovljeno na Slavico Remškar odgovorno urednico Cicibana. Morda bo prišlo prav še komu, ko bo storil podoben korak.
Ciciban
Slovenska 29,
1536, Ljubljana
Slavica Remškar
ODPOVED Naročniškega razmerja revij Ciciban in Cicido
Spoštovana odgovorna urednica Slavica Remškar!
Že več let (13) je naša družina naročena na vaši reviji Ciciban in Cicido. Ves čas smo bili prepričani, da gre za reviji, ki sta v samem kakovostnem vrhu, tako po vsebini odličnih pisateljev, kot po vrhunskih ilustracijah, saj otrokom širita obzorje in jim mladost slikata s sončnimi barvami. Hvala za to v preteklih letih!
Toliko bolj pa smo bili v zadnji, marčevski številki revije Ciciban začudeni, ker ste, na za nas sporen način, izkoristili čas pred referendumom o družinskem zakoniku, za aktivno udeležbo v kampanji za njegovo potrditev.
To je pravzaprav tudi vaša pravica in uredniška politika. Vedeti pa morate, da ste s tem, za nekatere prestopili mejo nevtralnosti, ki še omogoča, da bi bili naročeni na vašo otroško revijo. Predstavljamo si, da svoje odločitve ne boste spremenili in da ste s tem jasno začrtali svoje uredniške opredelitve, kar je povsem legitimno, vendar pa tega ne bomo podpirali iz našega družinskega proračuna. Zato bomo poiskali pač kakšno primernejšo revijo za naše otroke. Poleg tega bomo z našim protestom soočili tudi naše prijatelje in znance, ki so bili morebiti tudi vaši bralci.
Prosim Vas, da nas po prejemu tega pisma izbrišete iz seznama vaših naročnikov.
S spoštovanjem!
| Priponka | Velikost |
|---|---|
| ciciban.pdf | 409.96 KB |
revija MED NAMI
Zadnja številka MED NAMI nam ponuja:
KRIŽ
Ruska legenda pripoveduje:
Dva nevarna zločinca, ki sta storila mnogo roparskih umorov, je nek puščavnik spreobrnil. Priznala sta veliko hudobijo in vprašala, kako naj bi jih popravila.
Pobožni mož jima je rekel, naj romata v Sveto deželo, in sicer s težkim lesenim križem na ramenih. Kmalu sta bila oba velika križa pripravljena in spreobrnjenca sta se podala na pot.
V začetku je šlo dobro. Križa sta bila sicer težka, toda njune moči so bile še sveže. Po nekaj dneh pa so na njunih ramah zaradi grobega lesa nastale boleče odrgnine.
Prišlo jima je na misel, da bi svoja križa nekoliko popravila.
Ustavila sta se v neki vasi in stopila v tesarsko delavnico. Eden je odrezal spodnji del dolgega trama in dejal: “Sedaj je mnogo krajši, a je še vedno križ.” Drugi križa ni hotel skrajšati, ampak le stanjšati. Prežagal ga je po dolgem in torej iz enega križa naredil dva. Enega je pustil kar tam. Nato je rekel: “Sedaj je mnogo lažji, a je še vedno križ.”
Tako sta mnogo lažje hodila. To je bilo dobro, kajti kmalu sta prišla v kamnito puščavo, kjer ni bilo kaj jesti. Tako sta morala hoditi tri dni brez vsakršne hrane. Četrti dan sta na obzorju zagledala lepo mesto in se silno razveselila. Tekla sta kolikor so jima dopuščale oslabljene moči.
Proti večeru pa sta se znašla pred nepričakovano oviro. Pot jima je zapiral globok kanal. Mostu pa nikjer, niti blizu niti daleč. Bila sta izčrpana in obupana, kajti nobeden od njiju ni znal plavati. Tedaj se je eden spomnil: “Svoja križa lahko uporabiva za zasilni most.”
Toda glej; en križ je bil prekratek, drugi pa je bil sicer dovolj dolg, vendar pretanek. Tako sta oba klavrno končala.
Križ je tako trdno zasajen v našo zemljo, da ga nihče več ne bo mogel izdreti iz nje. (Gilbert Keith Chesterton)