MOLI ZAME
Gledala me je odkrito in z globoko žalostjo v očeh.
Najin pogovor je zaključila z veliko prošnjo:
»Moli zame. Boš?«
»Bom, seveda bom,« sem ji zagotovila, čeprav nisem vedela, kako se bom znašla.
Obrnila se je, se zavila v šal in stekla proti avtu.
Pod njenim srcem brsti novo življenje, ona pa ga ne more sprejeti.
Boji se ga.
Nista ga načrtovala.
Bilo bi preveč, zato mora takoj v bolnišnico.
Splav.
Na sveti večer, ko bodo naše oči uprte v jaslice, bo to nerojeno dete prišlo v božje naročje.
Tri dni sem imela časa za molitev, za spremljanje, za čudež.
Nisem vedela, kaj in kako moliti.
Za kaj naj prosim?
Moj Bog, stori čudež, sem prosila, daj da ostane doma, da si premisli, da uvidi, da je otrok tudi radost, ne samo ovira. In tudi izročala sem ju: Gospod, varuj oba in odpusti ji, prosim te.
Nikoli nisem slutila, da me bo boj za nerojenega otroka tako živo zadel.
Kot da se je oklenil mojega srca, si sposodil moja usta za krik, da se mu podari to, kar je že imel – življenje.
Na žalost je bila najina nit prešibka.
Sporočilo: »Za nama je!« mi je povedalo, da si v nebesih.
Zajokala sem, a hkrati nekje na dnu srca začutila tolažbo, da si na varnem, da si ljubljen in nikoli pozabljen.
Na nedeljo Jezusovega krsta prosim zate in za vse otroke, ki jih je doletela enaka pot kot tebe.
In prosim za vaše starše, za moč odpuščanja. In za vse, ki spremljajo preizkušene.
Naj namesto ostrih besed in obsojanj vre iz src goreča molitev za ozaveščanje, odgovornost, odprtost, pogum.
To je objem tolažeče ljubezni.
Mihaela Razboršek
V spodnjem videu je ena izmed zgodb, ki jih moški doživljajo po umetnem splavu.
Pozor - v videu je nekaj sekund nazornega posnetka splava!
Zavzemanje za družino
Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK
Zavzemanje za družino ne more biti »kulturna blokada« Slovenije
05.01.2012: Ljubljana
V Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci smo z neprijetnim presenečenjem sprejeli nekatere odmeve na odločitev Ustavnega sodišča v primeru referenduma o Družinskem zakoniku.
Izjava, da bo zaradi omenjene odločitve Slovenija »v kulturni blokadi s strani Cerkve«, je neprimerna, saj izpostavlja Katoliško Cerkev kot tisto, ki blokira kulturni razvoj. Trditev je nesprejemljiva ne samo zato, ker Katoliška Cerkev ni pobudnica referenduma, ampak predvsem zato, ker v svojem nasprotovanju spornemu Družinskemu zakoniku še zdaleč ni sama. Poleg Katoliške Cerkve temu nasprotujejo tudi nekatere druge cerkve in verske skupnosti pri nas ter mnogi drugi, ki niso člani nobene od njih. Zato odločno odklanjamo vse poskuse, da bi razpravo o Družinskem zakoniku spreminjali v razpravo o Katoliški Cerkvi. Za nas so odprta vprašanja o družini utemeljena sama v sebi, zato je nanje mogoče odgovarjati z vsebinsko argumentirano razpravo in strpnim dialogom, ne pa z netenjem anahronističnega kulturnega boja.
Poudarjamo, da si katoličani skupaj z drugimi verskimi skupnostmi in mnogimi drugimi državljani prizadevamo za okrepitev in ohranitev vrednote zakonske zveze in družine na povsem legitimen in demokratičen način ter podpiramo prizadevanja nevladnih organizacij, ki se zavzemajo za ohranitev vrednote družine. S tem uresničujemo z ustavo zagotovljeni pravici do svobode izražanja in svobodnega delovanja verskih skupnosti. Sredstva, ki jih uporabljamo za uveljavitev naših vrednot, za katere verjamemo, da niso samo naše, so ustavnopravno zakonita in splošno priznana kot demokratična in legitimna ter so bila brez pomislekov že večkrat uporabljena.
Odklanjamo tudi vse očitke o domnevni nestrpnosti Cerkve. Imeti drugačno mnenje in se potegovati za njegovo širšo uveljavitev s primernimi sredstvi, je v demokraciji povsem legitimno in celo zaželeno ter ne more biti samo po sebi že nestrpno. Prizadevanja za ohranitev družine niso usmerjena proti nikomur, ampak so »za« ohranitev mesta in nepogrešljive vloge v življenju in družbi, ki jo ima družina, zgrajena na zakonski zvezi moškega in ženske. Ob tem z zaskrbljenostjo spremljamo pojave nespoštovanja in nestrpnosti do verujočih ljudi in verskih skupnosti, posebej pa zmerjanje (npr. »katolibani«) in druge oblike sovražnega govora, ki so ga deležni katoličani, ki svobodno izražajo svoje vrednote in jih z demokratičnimi in ustavnopravno legitimnimi sredstvi želijo uveljaviti v širši družbi. Pristojne institucije pozivamo, da se zoperstavijo sovražnemu govoru tudi tedaj, ko so njegove žrtve katoličani, ki ne skrivajo svojih vrednot in nazorov.
Člane Cerkve vabimo, da svoja stališča o vrednoti družine izražajo in branijo jasno, pogumno ter spoštljivo do drugače mislečih.
msgr. dr. Marjan Turnšek
Predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK
Vir: aktualno.rkc.si
Vsak otrok potrebuje očeta in mamo!
Prisluhni: The Krelly Family - Every Baby
POLNOČNICA za otroke in družine
Še vedno odmeva zgodba o OVČKI in VOLKU, ki je bila prebrana iz gugalnika pri polnočnici za otroke in družine ob 20. uri pri Trojici.
OVČKA, KI JE PRIŠLA NA VEČERJO (Steve Smallman)
''Spet zelenjavna juha!'' Je zagodrnjal stari volk. ''Ko bi le imel jagnjetino. Skuhal bi si obaro, mojo najljubšo jed!'' Tedaj pa je... TOK! TOK! TOK! Bila je ovčka. ''Smem vstopiti?'' Je vprašala. ''Seveda ljubica, kar naprej. Prišla si ravno prav za večerjo!'' Se je zahihital stari volk. Mala ovčka se je tresla od mraza. BRRRR! BRRR! se je slišalo ''Ljubi bog!'' Je izdavil stari volk. ''Ne morem pojesti zmrznjene ovce. Sovražim zmrznjeno hrano!'' Zato je ovčko posadil na stol zraven ognja. Potem je pobrskal po knjigi, da bi našel recept za jagnječjo obaro. Njam! So se mu že ob sami misli nanjo cedile sline. Tudi ovčka je bila lačna. Njen trebušček je grmel: ROAAAR! ROAAAAR! ROOOOOAAAR! ''Ljubi bog!'' Je zaskrbelo starega volka. ''Ne morem jesti ovce s krulečim trebuščkom. Lahko bi imel še prebavne motnje!'' Ovčki je ponudil korenček. ''Za nadev,'' je dejal sam pri sebi. Mala ovčka je tako hitro pogoltnila korenček, da se ji je začelo kolcati. HIK! HIK! HIK HIK! Se je slišalo. ''Ljubi bog!'' Je dejal stari volk. ''Ne morem jesti ovce, ki se ji kolca! Lahko se še nalezem kolcanja!'' A ni imel pojma, kako se kolcanje pozdravi. Poskusil je tako, da je ovčko vrgel v zrak. HIK! Ni delovalo. Obrnil jo je na glavo. HIK! Ni delovalo. Zavrtel jjo je naokoli. HIIIIIK! Tudi to ni delovalo! Zato je stari volk vzel ovčko v naročje in ji glavo položil na svojo ramo ter jo z veliko kosmato šapo potrepljal po hrbtu. Kolcanje je prenehalo, ovčka pa se je zvila pod volkovo košato brado in trdno zaspala v njegovem naročju. Stari volk se je počutil nenavadno. Še nikoli prej ga nobena večerja ni objela in nenadoma ga je lakota minila. Mala ovčka je tiho smrčala v njegovo uho. HHHHR! HHHHR! Se je slišalo. ''Ljubi bog!'' je zašepetal stari volk. ''Ne morem pojesti ovčke, ki smrči!''
Stari volk je sedel na stol ob kaminu. Mala ovčka mu je grela prsi in volk je razmišljal, kdaj se je nazadnje crkljal. Malce je povohal, nato še enkrat. Mala ovčka je dišala tako... tako.. okusno! ''OH!'' Je zagodrnjal volk. ''Vse bo vredu, če jo bom na hitro pojedel.'' Ravno se je pripravljal, da jo pogoltne, ko... se je ovčka zbudila in mu pritisnila en velik poljubček. CMOOOOK! ''NEEEEEE!'' Je zarjovel volk. ''To ni pravično!'' Jaz sem velik, hudoben volk in ti si..obara!'' ''KUKU''Je z nasmeškom vzkliknila mala ovčka. Nato je s prstom pokazala na starega volka in dejala: ''Volk!'' ''Oh, močan moram biti!'' je zarenčal stari volk. ''Takoj mora oditi!'' Malo ovčko je toplo oblekel in jo postavil pred vrata. ''ZDAJ PA ODIDI!'' je zavpil. ''Če boš ostala tukaj, te bom pojedel in potem bo obema žal.'' Zaloputnil je vrata, da se je slišalo BANG! Zunaj je bilo temno in hladno. ''Volk!'' je zaklicala mala ovčka. ''Me spoustiš noter? Volk!'' Stari volk si je zatisnil ušesa in prepeval LA-LA-LA, dokler ovčka ni utihnila. Potem je bilo vse tiho. ''Končno je odšla!'' Je pomislil volk. ''S starim lačnim volkom, kot sem jaz, ne bi bila varna.'' Pomislil je na očko, ki je sama v tmenme gozdu. ''Lahko se izgubi! Lahko zmrzne! Lahko jo kdo poje! OH NE! Le kaj sem storil??'' Je zatulil. Zdirjal je iz hiše in ugotovil, da ovčke ni več. Stari volk je zdrvel v temni gozd in vpil:'' Mala ovčka! Mala ovčka! Vrni se! Ne bom te pojedel..obljubim!'' Veliko kasneje se je žalosten in premočen privlekel nazaj v kočo. Sam. Odrinil je vrata in tam je ob ognju sedela mala ovčka. ''VRNILA SI SE!'' je ves srečen vzkliknil volk. ''Kaj nimaš iti nikamor drugam?'' Mala ovčka je zmajala z glavo. ''No ..em.. potem lahko ostaneš tukaj..z mano. Kaj praviš?'' je vprašal volk. Mala ovčka se je zastrmela vanj. ''Me ne boš pojedel?' je vprašala. ''Ljubi bog!'' je vzkliknil stari volk. ''Ne morem pojesti ovčke, ki me potrebuje! Zagotovo bi me pekla zgaga!'' Mala ovčka se je nasmehnila in se vrgla staremu volku v objem. ''Kaj praviš na zelenjavno juho? Jaz jo imam najraje!'' (je rekel volk).
Z MIROM V NOVO LETO
Dan vstopa v novo leto 2012 lahko doživimo kot dan za razmislek o tem, kako se soočamo z vsakodnevnimi izzivi. Dan, ko lahko stvari zastavimo drugače. Pa tudi kot dan za razmislek o miru …
1. januarja vsako leto praznujemo tudi svetovni dan miru, ob katerem papež poda svoje razmišljanje o doseganju miru. Letos je svojo poslanico posvetil vzgoji mladih za pravičnost in mir. »Pozornost do mladih ljudi in njihovih skrbi, sposobnost, da jih poslušamo in cenimo, ni samo nekaj, kar je primerno; je primarna dolžnost celotne družbe, če hočemo graditi prihodnost pravičnosti in miru,« poudarja papež Benedikt XVI.
Poseben pomen v teh prizadevanjih pa pripisuje družinam, v katerih poteka prva in bistvena vzgoja za mir in pravičnost - »učenje solidarnosti med generacijami, spoštovanja pravil, odpuščanja in velikodušnega sprejemanja drugih«.
Papež pa se ob tem zaveda tudi težkega položaja družin in starše spodbuja: »Živimo v svetu, v katerem so družine in samo življenje stalno ogroženi in pogosto razdrobljeni. Delovni pogoji, ki so pogosto nezdružljivi z družinskimi obveznostmi, skrb za prihodnost, divji tempo življenja, potreba po pogostih selitvah za zagotavljanje dostojnega življenja, da ne rečemo preživetja – vse to močno otežuje možnost, da bi bili otroci deležni enega najbolj dragocenih zakladov: navzočnost njihovih staršev. Samo ta navzočnost pa omogoča globljo podelitev na poti življenja in s tem posredovanje izkušenj in prepričanj, pridobljenih skozi leta, izkušenj in prepričanj, ki jih lahko posredujemo samo v skupnem preživljanju časa. Starše vabim, naj jim v tem ne upade pogum!«
Iščimo torej v novem letu mir - še posebej pa mir v naših družinah, ker je to pravzaprav največ, kar lahko naredimo za mir v svetu!
VIR iskreni.net
V želji po življenju, kakršnega želimo živeti, vsak od nas bije nekakšen boj. V spodnjem videu lahko vidimo, da je ta na različnih koncih sveta zelo različen, a vendar vsemu človeštvu nekako skupen. V vseh je želja ne samo po preživetju, ampak predvsem želja po srečnem in izpolnjenem življenju. A tega ni brez miru - miru v okolici in miru srca.
Human Planet
RAZLAGA JASLIC V ŽUPNIJSKI CERKVI
MESIJANSKI MIR
/sporočilo jaslic v župnijski cerkvi Sv. Trojice/
V svet nasprotij, ki je posledica greha, je pred skoraj 2000 leti posijala luč odrešenja. »Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč, nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba.« (Iz 9,1) Preroki, božji možje v Stari zavezi, so nosili v sebi to Luč in oznanjali upanje svetu. Niso bili pesimisti. Izaija je napovedal: »Volk bo prebival z jagnjetom in panter bo ležal s kozličem. Teliček in levič se bosta skupaj redila, majhen deček ju bo poganjal. Krava in medvedka se bosta skupaj pasli, njuni mladiči bodo skupaj ležali in lev bo jedel slamo kakor govedo. Dojenček se bo igral nad gadjo luknjo in odstavljeni bo iztezal svojo roko v modrasjo odprtino.«(Iz 11,6−8)
Kako to, se sprašujemo, da je na svetu še vedno toliko hudega, zla, nasprotij? Ali ta mesijanski mir ni za vse čase? Kdaj ga bo svet v polnosti gledal?
Vsak vernik nosi s seboj Betlehem in »štalo«, ki je podoba neurejenega odnosa z Bogom, človekom in svetom; človekovo srce je večkrat tisti prvi svet nasprotij.
Če Bog ni v središču božičnega praznovanja in vsakdanjega življenja, če sem v ospredju bolj jaz, zagledan v blišč in imetje (popredmeteni Bog), in je resnični Bog samo rezerva ali privesek, se mesijanski mir ne more zgoditi. Prostor mesijanskega miru je najprej odrešeno človekovo srce. To je srce, ki je okusilo Božji dotik (spoved) in se je vanj naselil Odrešenik (obhajilo). »Kajti on je naš mir, on, ki je iz obeh napravil eno, s tem da je podrl steno pregrade, to je sovraštvo.« (Ef 2,14) Odrešeno srce zna živeti sožitje v svetu nasprotij. Vendar ne kakršnokoli sožitje (...), temveč sožitje resnicoljubnosti, odkritosrčnosti, poštenja.
Božični prazniki so priložnost in povabilo, da v poslušnosti Odrešeniku Mesiji – v njem ni nasprotij – zaživimo ta mir s seboj, da bi ga lahko tudi z »nasprotnikom«. Blagoslov Novorojenega naj nas spremlja v novem letu, da bi bili nosilci mesijanskih obljub.
p. Martin Gašparič
ZGODBA O SLOVENSKI ZASTAVI
26. decembra smo praznovali dan samostojnosti in enotnosti. Ob tej priložnosti lahko prisluhnemo prispevku Rosvite Pesek iz Nikodemovih večerov, ko je povedala čudovito zgodbo o slovenski zastavi.
Prisluhnete ji lahko na...
Najboj zanimivi del je od 7 minute naprej.
BOŽIČNO KOSILO
TEDNIK DRUŽINA nam ponuja nekaj namigov za božično kosilo. Potrudili so se, da so jedi preproste in predvsem, da vam ne bodo vzele preveč časa, ki ga tako ali tako vsem primanjkuje.
PEČEN PIŠČANEC Z NADEVOM IZ BUČNIH PEČK
1 piščanec – velikost izberemo glede na velikost omizja
4 žlice oljčnega olja
sol
paprika v prahu
sesekljan rožmarin
suh timijan
kajenski poper
mlet črn poper
1 jabolko
1 čebula
4 stroki česna
Za nadev:
3 kosi starega kruha
1 dl bučnih pečk
1 korenček
2 žlici olja
2 jajci
zeliščna sol
poper
sesekljan rožmarin
žlička balzamičnega kisa
2 stroka česna
Piščanca znotraj natremo s soljo in poprom. Od zunaj ga natremo z mešanico olja, soli, rožmarina, timijana, suhe mlete paprike, kajenskega popra (čili) in črnega popra. Za nadev kruh narežemo na koščke, skorjo pa odstranimo. Bučne pečke sesekljamo v sekljalniku in opražimo na suhi ponvi toliko, da zadiši. Korenček sesekljamo v sekljalniku. Česen olupimo in sesekljamo. Kocke kruha stresemo v skledo, dodamo bučne pečke, jajca, zeliščno sol, olje, poper, rožmarin, balzamični kis in česen. Vse premešamo in nadevamo v trebušno votlino piščanca. Odprtino zapremo z jabolkom in kožo čez jabolko zašijemo ali jo na jabolko pričvrstimo s kovinskimi ali lesenimi paličicami. Pekač namastimo z malo olja, položimo vanj piščanca, dodamo olupljeno čebulo in česen ter pečemo pri 200 °C za vsak kilogram teže eno uro (če je piščanec težak 1,5 kg, pečemo eno uro in pol), vmes ga prelivamo z izcejeno tekočino. Če je le te premalo, dodamo še malo vode. Tekočino od peke precedimo in ji po želji dodamo sladko smetano ter segrevamo skoraj do vrenja. Če je tekočina preredka, jo zgostimo z malo škroba, razmešanega z vodo. Preden piščanca postrežemo, ga premažemo z maslom ali oljem, da se lepo posveti.
AJDOVA PRILOGA
2 dl ajdove kaše
6 dl vode
3 žlice oljčnega olja
pol manjše čebule
1 strok česna
1 manjši kos gomoljne zelene
zeliščna sol
100 g šampinjonov
peteršilj
poper
četrt žličke suhega ingverja
100 g sveže naribanega parmezanskega sira
Čebulo sesekljamo in na oljčnem olju zarumenimo. Sesekljamo gomoljno zeleno, šampinjone, peteršilj in dodamo čebuli. Pražimo par minut in dodamo ajdovo kašo. Začinimo, zalijemo z vodo in kuhamo 20 minut, toliko, da se kaša napne. Kuhano kašo naložimo v okrogle kovinske modelčke ali razporedimo na pladenj, rahlo pritisnemo in pustimo, da se ohladi (ni pa potrebno). Ko je za to čas, odstranimo modelčke oziroma na pladnju razrežemo na 6 kosov in posujemo z naribanim parmezanskim sirom (zbirnc, gran padana). Postavimo v pečico, segreto na 150 °C in pečemo 20 minut, da se sir stopi.
ZELENJAVNA PRILOGA
1 glavica cvetače
1 glavica brokolija
1 kg krompirja
kosem masla
sol
Brokoli in cvetačo narežemo na cvetke. Krompir olupimo in narežemo na kocke. Kuhamo lahko vse v istem loncu ali ločeno. Če kuhamo skupaj, najprej v posodo z vodo damo krompir, kuhamo 20 minut, dodamo cvetačo, kuhamo 5 minut in dodamo brokoli ter kuhamo 5 do 10 minut. Na koncu vodo odlijemo, lahko pa bi bila ta voda osnova za juho, ali pa jo spijemo. Solimo (če nismo solili že vode) in dodamo kosem masla. Vedno pa lahko cvetačo in brokoli skuhamo ločeno, krompir pa spečemo s piščancem.
MOTOVILEC S PRELIVOM IZ PISTACIJ
skleda motovilca
100 g oluščenih pistacij
bučno olje
kis
sol
75 g mandljev v lističih
Motovilec operemo in stresemo v skledo. Oluščene pistacije v sekljalniku sesekljamo in dodamo olje, kis in sol. Nalijemo v omačnico. Mandljeve lističe v ponvi na suho opražimo toliko, da se zlato obarvajo. Ko postrežemo, solato prelijemo s prelivom in potresemo s praženimi mandljevimi lističi. Če želimo, damo na še ogreto ponev žlico naribanega parmezanskega sira in počakamo, da se zmehča in strdi v parmezanovo ploščico. To delo nam bo šlo najbolje od rok na teflonski ponvi. Ploščico postrežemo s solato.
GNEZDA IZ LISTNATEGA TESTA S KISLIM ZELJEM IN PANCETO
1 kos listnatega testa
100 g kislega zelja
6 rezin pancete
kumina
1 dl kisle smetane
1 rumenjak
Če listnato testo ni razvaljano, ga razvaljamo 2 mm debelo. Namažemo z mešanico rumenjaka in kisle smetane ter potresemo s kislim zeljem. Na zelje drugo vzdolž druge s centimeterskim razmakom polagamo pancete in med pancetami z nožem razrežemo na trakove. Zvijemo v gnezda in polagamo na pekač, obložen s papirjem za peko. Posujemo s kumino in pečemo pri 200 °C približno 20 minut, toliko, da testo lepo porumeni. Postrežemo kot predjed, krožnik okrasimo s surovim kislim zeljem. Tik preden postrežemo, prelijemo z bučnim oljem.
ZELENJAVNA JUHA Z ZVEZDICAMI IZ REZANČNEGA TESTA
1 žlička oljčnega olja
2 l vode
polovica neolupljene čebule
2 korenčka
malo kocena
in zunanji list cvetače
za dva oreha velik kos gomoljne zelene
1 suh paradižnik ali pol žličke paradižnikove mezge
poper
sol
žafranika
poganjek peteršilja
lovorjev list
Oljčno olje v posodi segrejemo in polovico čebule po prerezani strani popečemo toliko, da zadiši. Zalijemo z vodo, dodamo ostalo zelenjavo in začimbe ter kuhamo 1 uro. Precedimo in korenček po želji narežemo v juho.
ZVEZDICE IZ REZANČNEGA TESTA
170 g pšenične bele moke
30 g ajdove moke
2 rumenjaka
po potrebi malo vode
Iz vseh sestavin pripravimo srednje trdo rezančno testo. Razvaljamo na pomokani deski in z modelčkom za piškote izrežemo zvezdice, lahko pa tudi zvončke ali smrečice in podobno. Zvezdice lahko skuhamo že prej, jih ohladimo, zmešamo z malo olja in postavimo v hladilnik.