Sveta Trojica

Na letošnji taborih nas je vodila misel »ŽIVIM ZATE!«. To je strnjena svetopisemska misel iz pisma Galačanom, ki pravi: »… ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni (Gal 2, 20a).« Lepo je, če za nekoga živiš, čudovito je, če nekdo živi zate, najbolj osrečujoče je, če svoje življenje izročaš v roke Stvarnika in živiš za Jezusa Kristusa ter mu dovoliš, da On prekvaša vse tvoje bitje in postaja vedno bolj gospodar tvojega srca. To vzdušje nas je vodilo skozi vse tri tabore, ki so se odvijali od 25. junija do 8. julija.

O pustolovskem taboru za trejo triado smo že pisali, zato bomo dali prednost prvima dvema. 

Animatorji so z nami podelili naslednje trenutke.

 

ZGODBA MARCELINO

Za osnovo letošnjih taborov smo vzeli zgodbo Marcelino kruh in vino, zato smo si vsak dan ogledali en risan film iz serije Marcelino kruh in vino, ki jih lahko najdete tudi na YouTube. Te zgodbe so namenjene mlajšim otrokom, a po mojem mnenju, bi si jih lahko ogledal marsikateri odrasel človek. Marcelino se spopada z različnimi težavami in jih uspešno rešuje, saj računa na božjo pomoč in pomoč njegovih prijateljev – živali, s katerimi se zelo dobro razume. Imel je veliko željo, da bi se lahko srečal in spoznal svojo mamo. Če bi me moja mama zapustila, kot se je zgodilo Marcelinu, bi si tudi sam želel, da bi jo spoznal.

MATIC ŠPRAH

 

KATEHEZE

Vsak dan smo se zbrali v cerkvi in pol ure prepevali slavilne pesmi ter tako dajali Bogu čast.

Nato smo si ogledali kratko risanko o Marcelino. Po njej je vsaka skupina odšla v svojo kapelo. Tam smo na tepihu razmišljali, izmenjevali mnenja, barvali, risali in zapisovali občutke, ki so se tako otrokom kot tudi animatorjem porajali po glavi. Pod vtisom risanke je pogovor tekel kot po maslu. V oporo nam je bila posebej pripravljena knjižica z zanimivimi članki iz raznih številk revije Mavrice in razburljiva življenjska zgodba Tima Guenarda v obliki stripa. Zastavljali smo si naslednja vprašanja: »Kdo so moji prijatelji? Kdaj se pogovarjam z Jezusom? Kdaj me je bilo strah? Kaj bom podaril staršem v zahvalo za njihovo ljubezen? Marcelino je vsak dan obiskal Jezusa na podstrešju. Kako se bom pa jaz srečeval z Jezusom med počitnicami?

Z otroško igrivostjo smo raziskovali pomen življenja in odkrivali, kakšen načrt je Bog pripravil za nas. Pri vsem tem nam je pomagal Marcelino, ki nas je vsak dan tabora budno spremljal.

TAJDA ŠPES

 

DELAVNICE

Na taboru animatorji vsako leto pripravimo tudi različne poučne in zanimive delavnice za otroke. To leto smo se lahko otroci preizkusili v streljanju z veliko fračo, pri učenju plesnih gibov zumbe, pisali so pa tudi pisma svojim staršem in si pripravili raznolike pogrinjke na katerih bodo lahko doma obedovali in se o pogledu na njih spominjali nepozabnih taborov 2016. Tudi sama sem pri pripravi in izvedbi taborom zelo uživala, saj sem se ob tem veliko naučil, hkrati pa me trenutki, ko lahko nekomu podarim del sebe in mu s tem polepšam dan neizmerno razveseljujejo.

ROSANA MAJNENIČ

 

NAJLEPŠI TRENUTEK

Eden najlepših trenutkov na taborih je bilo zadovoljstvo otrok, ko so spoznali nove prijatelje. Prav tako me je nagovorilo, da so otroci preko risanke »Marcelino« spoznavali, da ima Bog rad vsakega. Skozi oči animatorja je najlepše videti trud tako otrok in animatrojev, da bi preživeli karseda zanimiv tabor.

URBAN FEGUŠ

 

10 TABOR

Na taborih pri Trojici sem že od vsega začetka (od leta 2007). Na prvih devetih sem bil samo udeleženec; letos (na desetem) me je doletela čast animatorja. Tabori so že vsa leta odlični, dobro pripravljeni, kar potrjuje zadovoljstvo otrok in mladine, ki se jih udeležijo. To so zame nepozabne in nezamenljive izkušnje.

LUKA JANŠA

 

VELIKA IGRA

Pri veliki igri so bili otroci v štirih skupinah. Iz svoje baze so morali mimo paznikov priti do čebra polnega vodnih balončkov; vzeti enega in ga prinesti nazaj v bazo. Več kot je skupina nabrala balončkov, več točk je dobila. Zelo mi je bilo všeč, ker so otroci morali osvojiti določeno število točk. Zmagal ni tisti, ki jih je osvojil največ. Ko so nabrali zahtevano število balončkov, so prejeli zaklad, za katerega se je bilo vredno potruditi.

MIHA CEP

 

PIIKNIK

Vsako leto se z otroki za eno popoldne odpravimo k lovskemu domu, kjer imamo piknik. Zelo zanimiv mi je pohod do tega kraja, saj gremo po travniku mimo velikega ribnika in pot nadaljujemo skozi gozd. Lovski dom leži na jasi na griču. Ta lokacija nam omogoča, da čevapčiče, hrenovke, nabodala… jemo pod mogočnimi smrekami, se igramo različne igre in plešemo banse. Animatorji smo za otroke pripravili veliko vodno drčo, do katere si lahko prišel le, če si na poligonu uspešno premagal vse ovire. Sonce nas je grelo, zato nam je zelo prijalo, da smo se polivali in v tem uživali. Ker je Marcelino imel rad živali, smo se tudi mi odpravili v bližnji Zakel in si ogledali konje in pave.

KRISTIAN LIPAVŠEK

 

NOČNA IGRA

Nočna igra se je odvijala prvi večer tabora, ko so bili otroci še najbolj polni energije in kar malo preveč razposajeni. Animatorji smo se za to še posebej potrudili, da smo jih dobro utrudili in umirili. Pred igro je bilo med otroki čutiti napeto vzdušje in strah, ki pa je izginil v trenutku, ko so na njivi med mlado koruzo zaslišali in nato pred seboj videli Merjasca Ivana na začetku zlobnega junaka v zgodbi Marcelino kruh in vino.

Doletela me nje naloga, da sem moral obleči njegov kostum tega »hudobnega« pujsa in zaigrati njegovo vlogo. Otrokom sem s svojo predstavo prej privabil smeh na obraz, kot pa pognal strah v kosti. Vik krik in ponekod tudi jok so se kaj hitro spremenili v smeh.

Dati takšno izkušnjo in veselje otrokom, mi pomeni zelo veliko ter me napolnjuje z veseljem.

DARKO ZAKELŠEK

 

SKLEPNA MAŠA

Naše dogajanje smo zaključili z velikim koncem - »sveto mašo«. Bila je res nekaj posebnega. Ustvarilo se je neverjetno vzdušje, v katerem sem resnično užival. Otroci in animatorji smo polni energije prepevali in slavili Boga, ki nam je podaril nova prijateljstva, druženje in celotne tabore. 

TOMAŽ RIHTAR

 

KAJ MI POMENI BITI ANIMATOR?

Biti animator in sodelovati na taborih mi veliko pomeni. Vem, da tako preživim del počitnic koristno. Zaupano nam je animiranje otrok, igranje z njimi, naučiti jih kaj novega, pomagati pri delavnicah... Vendar naše delo ni le-to, ampak tudi priprava vseh teh dejavnosti; iger, pesmi, delavnic… Na tabore se pripravljamo skozi vse leto. Za nas je to izziv, saj se ob vseh pripravah in izvedbi ne samo veliko naučimo, ampak tudi spoznamo nove prijatelje in se imamo lepo. Tako za otroke kot za nas je to nepozabni del počitnic. Včasih se med nami spletejo tako močne vezi, da se na koncu kljub razigranosti otrok z močnim objemom s težkim srcem poslovimo.

SAŠA GALUN

 

 

Tabori ne bi uspeli, če ne bi bilo veliko ljudi, ki že pred samim dogajanjem opravijo veliko potrebnega in pomembnega. Predvsem velika zahvala gre naši gospodinji in njeni ekipi, ki  nas vedno znova preseneča s svojimi kuharskimi skrivnostmi ter skrbi, da naši želočki niso prazni.

Zahvaliti se želimo Slovenski minoritski provinci in vsem tistim, ki so nas to leto finančno podprli, da smo lahko pokrili vse stroške in gremo novim izzivom naproti.

Z animatorji smo se odpravili za nekaj dni na morje, si tam nabrali novih moči, ob katehezah poglabljali našo vero in že zbirali nove ideje za naslednje tabore, tako da novih doživetij in pustolovščin ne bo manjkalo, kajti mi hočemo živeti za Kristusa.

p. Damjan Tikvič