Sveta Trojica

V nedeljo smo si lahko pri sveti maši ob 10. uri ogledali igrani pasijon.

 Pasijon je evangelijska dramska pripoved o trpljenju Jezusa Kristusa. Nastala je v srednjem veku. Z željo po ohranjanju pasijonskega duha, zbiranjem mladih in prelepem druženju ter nabiranju novih duhovnih moči in močni socializaciji, ki poteka ob tem, se le-tega lotijo vsako leto zapored, letos so obeležili enajst let igranja in več igralcev v skupini sodeluje od samega začetka.

Dramski prizor se prične z zadnjo večerjo in  prikazuje zadnje ure življenja Jezusa iz Nazareta. Prikazuje vrt oljk Getsemani, ki ga prikazuje presmec, katerega je izdelala skupina pod vodstvom Zvonka in Suzane Mlakarja. Presmec v Halozah mora vsebovati sedem vrst lesa: čremzo, vrbo, pušpan, božji drevec, trto, mepriko, vejice sadnega vejevja in cvetje.

Na cvetno nedeljo pri pozni maši so se zbrali  igralci z duhovnikom p. Martinom Gašparičem pred župniščem, ki je opravil blagoslov presmecev ter vsega zelenja.

Nato  so se podali  v cerkev, kjer so člani dramske skupine Davidov stolp zaigrali pasjion pod vodstvom Zdenke,Tatjane in Milice. Igro so pospremili mladi glasbeniki in pevci glasbene skupine Trojica bend pod vodstvom Katje Drevenšek.

Vseh sodelujočih je bilo 60. Število se iz leta v leto spreminja. Marsikatero oko se je orosilo ob njihovi res doživeti in od srca zaigrani igri. Pasijon jim bo ostal v nepozabnem spominu, razumeli  bodo, zakaj trpljenje  in smrt. Vsak nosi svoj križ in če pade, mora vstati nadaljevati pot.

V veliko pomoč pri ostalem delu za pasijon so bili najrazličnejši ljudje dobre volje in starši, ki so  zaupali svoje otroke in mladino ter jih predano vozili na vaje. Duhovnik, voditelji in dramska skupina so si zadali pogumno odločitev za delo v postnem času.

Kljub temu, da so imeli za vaje hladne jutranje sobote in ledeno cerkev, nihče od njih ni obupal, ne zbolel, temveč se jim je pridružilo le še več sodelavcev in igralcev, saj brez njih ne bi zmogli vsega dela.

Vsem igralcem, sodelavcem, voditeljem in staršem iskrena hvala za pomoč.

Zdenka Golub