MISLILA SEM, DA REŠUJEMO ŽENSKE V STISKI
Po osmih letih dela na kliniki so Abby nekega dne prosili, da bi zaradi pomanjkanja osebja pomagala pri kirurškem splavu. Zdravnik jo je prosil, naj mu med postopkom drži ultrazvok.
Abby ni bila navdušena, a je privolila. »Morda mi bo to pomagalo pri svetovanju ženskam, saj se bom iz prve roke poučila o novem, varnejšem postopku,« si je mislila. »Poleg tega pa bo trajalo le nekaj minut.«
Ni vedela, da ji bo teh nekaj minut spremenilo življenje.
V svoji knjigi Unplanned* (Nenačrtovano) Abby piše: »Na ultrazvoku sem zagledala dojenčkov celoten, popoln profil.« Prešinilo jo je, da je otrok videti natanko tak, kakršna je bila njena hči Grace pri 12. tednih. »Osupnile so me podrobnosti. Natančno sem lahko videla glavico, obe roki, nogi in celo majcene prstke.«
Nato se je na zaslonu pojavilo še nekaj drugega – v maternico je vdrla dolga kanila, ki se je začela približevati dojenčku. »Čas se je upočasnil,« piše Abby. »Nisem hotela gledati, vendar si nisem mogla pomagati. Pogledala sem pacientko: po licih so ji tekle solze in videla sem, kakšna bolečina jo prežema.«
»DOJENČEK SE JE BORIL, DA BI SE IZOGNIL KANILI«
»Na začetku je bilo videti, da se dojenček ničesar ne zaveda,« piše Abby. »Za trenutek mi je odleglo, saj sem se spomnila, da zarodek ne čuti bolečine. O tem sem na Planned Parenthoodu sama poučila na tisoče žensk, ki so bile v dvomih. Tkivo zarodka ne čuti ničesar. Zberi se, Abby! To je le preprost in hiter zdravniški postopek.«
Nato pa je na zaslonu zagledala nenadno hitro premikanje – dojenček je začel na vso moč brcati, kot bi se hotel umakniti pred ogrožajočim tujkom. »Ko se mu je kanila približala, si je dojenček na vse načine prizadeval, da bi se mu izognil. Bilo mi je jasno, da dojenček dobro čuti kanilo in da mu ni všeč.«
Nato je zdravnik kanilo priklopil na aparat za izsesavanje. Abby je hotela zavpiti: »Nehajte!« in: »Poglejte, kaj se dogaja z vašim otrokom! Ustavite jih!« a iz sebe ni spravila glasu. V tistem trenutku se je dojenčkovo telo začelo zvijati, mečkati in postopoma izginjati po cevki.
»Zadnja stvar, ki sem jo videla, je bila majcena, čudovito oblikovana hrbtenica, ki jo je posesala cevka. Nato ni bilo ničesar več. Maternica je bila prazna. Popolnoma prazna.«
Abby je prizor splava zlomil. Spoznala je, da je »zarodek« v maternici resnično človek in da njegova smrt ne more biti rešitev za nobeno žensko v stiski, ampak da stisko še poveča.
Vir: ISKRENI.NET
članek lahko v celoti preberete na: ISKRENI.NET