KRIŽ
Ruska legenda pripoveduje:
Dva nevarna zločinca, ki sta storila mnogo roparskih umorov, je nek puščavnik spreobrnil. Priznala sta veliko hudobijo in vprašala, kako naj bi jih popravila.
Pobožni mož jima je rekel, naj romata v Sveto deželo, in sicer s težkim lesenim križem na ramenih. Kmalu sta bila oba velika križa pripravljena in spreobrnjenca sta se podala na pot.
V začetku je šlo dobro. Križa sta bila sicer težka, toda njune moči so bile še sveže. Po nekaj dneh pa so na njunih ramah zaradi grobega lesa nastale boleče odrgnine.
Prišlo jima je na misel, da bi svoja križa nekoliko popravila.
Ustavila sta se v neki vasi in stopila v tesarsko delavnico. Eden je odrezal spodnji del dolgega trama in dejal: “Sedaj je mnogo krajši, a je še vedno križ.” Drugi križa ni hotel skrajšati, ampak le stanjšati. Prežagal ga je po dolgem in torej iz enega križa naredil dva. Enega je pustil kar tam. Nato je rekel: “Sedaj je mnogo lažji, a je še vedno križ.”
Tako sta mnogo lažje hodila. To je bilo dobro, kajti kmalu sta prišla v kamnito puščavo, kjer ni bilo kaj jesti. Tako sta morala hoditi tri dni brez vsakršne hrane. Četrti dan sta na obzorju zagledala lepo mesto in se silno razveselila. Tekla sta kolikor so jima dopuščale oslabljene moči.
Proti večeru pa sta se znašla pred nepričakovano oviro. Pot jima je zapiral globok kanal. Mostu pa nikjer, niti blizu niti daleč. Bila sta izčrpana in obupana, kajti nobeden od njiju ni znal plavati. Tedaj se je eden spomnil: “Svoja križa lahko uporabiva za zasilni most.”
Toda glej; en križ je bil prekratek, drugi pa je bil sicer dovolj dolg, vendar pretanek. Tako sta oba klavrno končala.
Križ je tako trdno zasajen v našo zemljo, da ga nihče več ne bo mogel izdreti iz nje. (Gilbert Keith Chesterton)