Sveta Trojica

Ena sadik, ki jih je Frančišek zasadil poleg Klare, predanega zaupanja Bogu in svojih spisov, je njegov, tako imenovani, Tretji red. Danes nosi ime Frančiškov svetni red.

Po 2. vatikanskem koncilu, v zadnjih 30-ih letih, so nastala v Cerkvi mnoga gibanja. Ker so se pojavila v dinamični kulturi, so tudi sama dinamična, tako da lahko odgovarjajo na vprašanja današnjega kristjana, pa tudi na vprašanja sveta. Frančiškov svetni red pa živi že 750 let. Pravzaprav je tudi Frančišek sam izšel iz gibanja. To so bili spokorniki, ki so hoteli zares živeti vero, odnos z Bogom. Pripadal je spokornikom iz Assisija. To skupino, katere voditelj je postal, je povezal s Cerkvijo in sprejel za vsebino svojega reda hojo za Jezusom, ubogim, križanim in vstalim, življenje po evangeliju, bratstvo, ljubezen in poslušnost do Cerkve in duhovnikov, tudi če komu niso simpatični ali so celo grešni, ljubezen do evharistije, Marije, bližino ubogih. Frančišek ni nikogar kritiziral, pokazal je drugačen način življenja v Cerkvi. Ta odločitev je bila bistvena. Kajti od množice spokornih gibanj tistega časa, so ostali samo njegovi redovi. Srednjeveško okolje je bilo nasičeno z govorjenjem o evangeljsko-apostolskem življenju, v najrazličnejših tonih in ne vedno povsem v skladu z vero. Novost pa je bila v tem, da sta tako Frančišek kot Klara, prenovljena v Duhu, znala preprostim ljudem vcepiti ideal ljubezni do Jezusa, njegove Cerkve in bližnjega. Ljudje so videli na Frančišku, kako je bil blizu Jezusu! To je bilo tako vabljivo, da so tudi sami hoteli biti taki Jezusovi prijatelji kot Frančišek. Ta odločitev ljudi, da bi v vsakem stanu in poklicu, po Frančiškovem zgledu, poskusili zvesto slediti Jezusu, traja z večjo ali manjšo predanostjo že 750 let. Zato ima FSR veliko dediščino. Včasih je težka, ker je ni lahko razumeti, in jo danes predati naprej, je pa tudi zaklad, ki bogati svet s svetniki in ima duhovnost, ki vabi človeka k Bogu. Frančišek je napisal pismo vsem vernikom. Namenjeno je kristjanom, ki so hoteli bolj zvesto živeti odnos z Jezusom. To izkušnjo in zvestobo Bogu so želeli živeti v vsakdanu. Frančišek jim je s svojim pismom pri tej želji in odločitvi pomagal. Tako pismo je danes FSR. Kdor je doživel, da Bog res je, pa tudi kdor je doživel, da je dober, da ima vsakega človeka rad; da živi v skupnosti vernih, v Cerkvi, Božji besedi in v ubogih, mu želi zares pripadati. Neglede na spol, stan, starost, izobrazbo, premoženje in poklic. FSR je pomoč na tej poti k Bogu. Jasno je, da je tudi to človeška skupnost, ki ni popolna in mora tudi sama vedno znova prositi Svetega Duha za spoznanje, kako naj sledi Jezusu. Ampak ljudje živimo v nepopolnem svetu. To je naša resničnost. Lahko se ji izogibamo in želimo živeti v iluziji ali idealizaciji. Vendar Bog nima rad naših popolnih podob o nas, naših družinah, skupinah, družbi, Cerkvi. Iluzij ni mogoče imeti rad, ker preprosto ne obstajajo. Resničnost sem jaz tak kot sem, moja družina, prav ta družba, prav taka Cerkev. In prav take nas ima Bog rad in prav takim kot smo, želi podariti odrešenje. Če se ukvarjamo s tem kako bi izgledali idealni, lahko spregledamo ponujeno darilo. Prav naše življenje, tako kot je, je kraj, kjer lahko sprejemamo odrešenje. In Frančiškov svetni red je pomoč, da s sprejetjem svoje resničnosti, po evangeliju, vodilu, zakramentih, skupnosti, ljubezni do Cerkve, s spokornostjo, molitvijo, pod varstvom Device Marije, po priprošnji sv. Frančiška in Klare, sprejemamo dar Jezusovega odrešenja.

 Potem pride na vrsto Tudi posnemanje Kristusa ubogega in križanega ter pričevanje zanj v težavah in preganjanju. Šele ko tudi kristjani doživimo moč nepreklicne zavezanosti Boga Očeta človeku, ki jo je dokazal v Kristusovi smrti za nas in njegovem vstajenju, v nas vzklije resnična želja po pričevanju, oznanjevanju, uboštvu, delu za spremembe v družbi, skratka da bi bili luč, sol in kvas. 

Sicer je vse to muka in frustracija, ker so pred mano naloge, nimam pa volje in moči, da bi jih sploh pogledal. Frančiška je Kristus zajel. Postal mu je vse. Moj Bog in moje vse, je molil. V tem odnosu je Frančišek ljubil vse, kar ljubi Kristus. Zaobljube v FSR tesneje povežejo krščenega s Cerkvijo in Jezusom. Tako tudi kristjanu zares postaja Kristus vse, postaja vse v vseh.

Vir: franciskani.rkc.si

Z zaobljubami v FSR, ki so jih sestre (6) izopovedale 15. maja 2011, je bila pri nas ustvarjena pravna podlaga za ustanovitev Krajevnega bratstva (KB). 

V nedeljo, 29. januarja 2012, je bil prvi volilni kapitelj naših sester, ki se je odvijal v minoritskem samostanu na Gorci. Kapitlju je predsedovala predsednica Pokrajinskega

sveta FSR mariborske nadškofije s. Andreja Štumf. Sestre so izvolile naslednje

vodstvo:

- predsednica in odgovorna za vzgojo: s. Marica Mlakar,

- podpredsednica in blagajničarka: s. Marija Kaučič,

- tajnica: s. Anica Mlakar.

Sestram čestitamo za pogum ter veselje do FSR.

Vabimo tudi druge vernike, moške in ženske, seveda tudi

mlajše, da se nam pridružite. Tako bomo še bolj uresničevali ideal skupnosti, o katerem pravi psalmist v Svetem

pismu. »Glejte, kako dobro in kako prijetno je, če bratje in

sestre složno prebivajo skupaj!« (Ps 133,1)