Župnijska cerkev
Zgodovina in nastanek cerkve
Cerkev so sezidali ptujski dominikanci, ki so že od leta 1230 imeli na Ptuju svoj samostan. 18. junija 1654 je opat dominikanskega reda iz Ptuja p. Karol Moscon de Gandino blagoslovil temeljni kamen za novo, 36 m dolgo in 10 m široko cerkev v čast Sv. Trojici. Ko pa so v začetku leta 1786 dominikanci po 556 letnem bivanju morali zapustiti Ptuj – Jožef II. jih je namreč razpustil – je cerkev sv. Trojice v Halozah s posestvom vred pripadla verskemu skladu oziroma verskemu skladnemu zemljiškemu gospostvu Turnišče. Ko je Turnišče kupil Grof Adolf Schönburg, je 4. novembra 1826 cerkev brezplačno prepustil ptujskim minoritom v dušnopastirske namene. Še istega dne so minoriti odkupili hišo, v kateri je danes samostan. Že naslednje leto, 1 novembra 1827 so sedež župnije prenesli iz Podlehnika k Sv. Trojici.
Cerkev po svojih dimenzijah daleč presega podeželske cerkve in z visokim pročeljem naredi na obiskovalca veličasten vtis.
Opis cerkve, oltarjev, orgel, …
Ob vstopu cerkev zasije s svojim veličastnim baročnim oltarjem, ki ga je cerkev dobila leta 1671. V sredini baročnega oltarja se nahaja slika Sv. Trojice, ki je od vseh strani okrašena z glavami angelov. V glavnem oltarju sta predstavljena po dva svetnika iz dominikanskega in iz minoritskega reda: Sv. Dominik in sv. Frančišek Asiški ter manjša kipa sv. Antona Padovanskega in sv. Vincenca Fererja. Naj omenim še dva svetnika, ki se nahajata v tretji oltarni etaži, in sicer zato, ker gre za dva zavetnika proti kužnim boleznim: sv. Boštjana in sv. Roka, saj je prav Haloze kuga večkrat navdajala s smrtno grozo.
Cerkev se ponaša s štirimi stranskimi oltarji in poslikanim stropom v prezbiteriju in cerkveni ladji. Stranski oltarji: sv. Ana z možem Joahimom in sv. nazareško Družino, Rožnovenska kraljica s sv. Dominikom in sv. Katarino Siensko; sv. Florijan; sv. nazareška Družina (novejša).
Druge znamenitosti: Skrivnosti rožnega venca (medaljoni), poslikava na stropu (1900), križev pot (pleterski).
