DUHOVSKO ŽEGNANJE

Na binkoštno  nedeljo, 19. maja  je bilo duhovsko žegnanje, na najvišjem hribu  župnije, Rodnem vrhu. Slovesnost se je odvijala v podružnični cerkvi Sv. Duha na Rodnem Vrhu. Zvon iz cerkve je privabil romarje, pohodnike in kolesarje  od blizu in daleč.

Stoji na najvišjem vrhu tamkajšnjega gričevja Rodnem vrhu na nadmorski višini 365.7 m in je že zelo stara -verjetno starejša od 1652. Sezidana je bila na dominikanskem zemljišču. Je preproste zunanjščine in notranjščine. Visoka cerkev priča o svojem gotskem poreklu in s tem o svoji veliki starosti. Prvotno ravna prekrita ladja ima novejši banjast obok. Prezbiterij ima lep gotski križasto-rebrast obok z dvema sklepnikoma. Oltarna slika predstavlja prihod sv. Duha na apostole, je pritrjena na steni izza daritvenega oltarja. Na steni sta še kipa sv. papeža Urbana in cerkvenega učenika sv. Avguština. Cerkev je pobeljena in brez slikarij.

Rodni Vrh je bil včasih zelo poseljeno področje, zato je dobil tudi takšno ime. Blizu cerkve je tudi pokopališče. Včasih je obratovala tudi trgovina. Šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1890. Šola je bila najprej samostojna, nato podružnica OŠ Podlehnik in leta 1986 so jo zaprli zaradi pomanjkanja otrok. 

Mašo je daroval p. Janko Gašparič, ki je dolga leta služboval  v teh krajih in se je z veseljem odzval. Pozdravila ga je članica ŽPS Marica Repinc in mu podarila haloško rožo. Somaševala sta domača duhovnika p. Martin Gašparič in p. Damijan Tikvič z velikim številom ministrantov. Svečanost so polepšali z ljudskim petjem. Cerkev je bila svečano okrašena in sčiščena. Zasijala je v novem sijaju, saj so opravljena nekatera nujna manjša popravila. Veliko mož  pa je uredilo tudi zunanjost in okolico cerkve.

Sv. Duh je  napolni srca vernikov z razumevanjem, potrpežljivostjo, dobrohotnostjo, ljubeznijo in odpuščanjem. Nato so slovesnost nadaljevali pri pastoralnem domu pod cerkvico v katerem je  mrliška vežica in kuhinja, zgornji prostori pa še čakajo na delo pridnih rok.

 

Slovesnosti se je udeležil tudi  domači župan Marko Mučič.

Marica Repinc in Alojzija Serdinšek sta pripravili  bogat srečelov več kot 400 dobitkov, vse srečke so bile razprodane v dobri uri, saj so sponzorji podarili čudovite dobitke.

Denar, ki pa se je zbral je namenjen obnovitvenemu delu na cerkvi in pastoralnem domu. Da pa so imeli tako čudovito slovesnost  velja zahvala pripravljalnemu odboru, ključarju in njegovi družini ter članom Župnijskega pastoralnega sveta.

Domačini so pripravili izvrstno pogostitev in ob domači kapljici so se župljani  zadržali v pozne popoldanske ure. Pripravljen je bil tudi bogat kulturni program, ki ga je povezoval Ivo Ban. Zaigrali so ljudski godci in zapele ljudske pevke ter pevci.

Zdenka Golub

ŠMARNICE V STRAJNI

Mesec maj že od nekdaj vzbuja praznično razpoloženje zaradi naglo prebujajoče se narave.

Je pomladni mesec, ki je poln posebnih življenjskih sil in življenjske rasti, trava zeleni in vse je cvetoče. V katoliški cerkvi je posvečen življenju Marije. Med meseci ima največ različnih imen. Ta so: majnik, cvetnar, cvetnik, rožni cvet, rožni mesec, sentlipovšek in binkoštnik.

V tem mesecu se vrsti vsakodnevna šmarnica pobožnost, v cerkvah, pri križih ali kapelicah.

Ta pobožnost je dobila ime šmarnice po cvetlicah šmarnicah, ki cvetijo meseca maja v gozdovih in vrtovih. Na Slovenskem je šmarnično pobožnost uvedel blaženi Anton Martin Slomšek.

Pobožnosti  se vrste v naši župniji cel mesec vsak dan na podružnici Žalostne matere Božje pri Novi cerkvi za otroke, vsako jutro v župnijski cerkvi za odrasle, prav tako pa tudi pri nekaterih znamenjih v župniji.

Na binkoštno nedeljo se že dolga leta zbirajo člani Karitas, sosedje in sorodniki ob Horvatovi kapeli v Strajni.  

Bilo je lep sončen  popoldan s ploho, kjer se je šmarnična pobožnost pričela z molitvijo rožnega venca, nato so se prepevale prelepe Marijine pesmi. Šmarnično pobožnost je vodil župnik p. Benjamin Mlakar.

Za kapelo ob kateri smo se zbrali, je vzorno skrbela Ana Horvat, ki je v 82. letu. Lani pozimi je padla in si zlomila kolk in je šmarnično pobožnost spremljala iz bolniške postelje. Letos pa je bila že zunaj ob kapeli. Zanjo vzorno skrbi sinova družina, predvsem Beti.

Zadržali smo se na krajšem družabnem srečanju in zakuski, ki jo je pripravil član Karitas Franc Horvat z družino. Otroci so se igrali, starejši pa poklepetali in se spomnili dogodkov iz preteklosti. Ani pa smo zaželeli veliko zdravja in, da se prihodnje leto zopet snidemo. Zdenka Golub 

IGRANI PASIJON

S pripravami na veliko noč so pri Sv. Trojici pričeli takoj po pepelnici. Zbirali so se pevci na vajah in Frančiškovi otroci.

Dramska skupina Davidov Stolp je pričela  s pripravami in vajami na  igrani pasijon. Vaje so potekale v cerkvi, saj je bilo letos zelo hladno in neprijazno vreme ter so predvideli dogajanje le v notranjosti cerkve.

Pasijon je evangelijska dramska pripoved o trpljenju Jezusa Kristusa. Z željo po ohranjanju pasijonskega duha, zbiranju mladih in prelepem druženju ter nabiranju novih duhovnih moči,  se le-tega lotijo vsako leto zapored. Letos so obeležili dvanajst let igranja in več igralcev v skupini sodeluje od samega začetka.

Dramski prizor se prične z zadnjo večerjo, ko se zbere okrog Jezusa vseh dvanajst apostolov  in  prikazuje zadnje ure življenja Jezusa iz Nazareta. Prikazuje vrt oljk Getsemani, ki ga prikazuje haloški presmec, katerega je izdelala skupina v soboto pred cvetno nedeljo pod vodstvom družine Mlakar in Rihtar ter Jožeta. Veliko težav so imeli z nabiranjem zelenja, saj je letos dolga in hladna zima.  Nato so ga postavili v cerkev. Zgodba nato ponazarja štirinajst postaj križevega pota. Zaključi se s križanjem. Glasbo je letos odlično pripravil Aleš Pongračič.

Jezusa je lepo že več let zapovrstjo zaigral Franci Plajnšek, Pilata Aleš Hrnčič,  Juda Boštjan Mlakar in stotnika Timi Plajnšek.

Na cvetno nedeljo pri pozni maši so se zbrali  igralci z duhovnikom p. Martinom Gašparičem v cerkvi, ki je opravil blagoslov presmecev ter vsega zelenja.

Nato so člani dramske skupine Davidov stolp zaigrali pasijon pod vodstvom Zdenke,Tatjane in Milice. Med mašo so zapeli ljud

ski pevci in na violino je zaigrala Hana.

 

Vseh sodelujočih je bilo letos zaradi slabega vremena in bolezni le nekaj več kot 40. Število igralcev se iz leta v leto spreminja. Sodelujejo mladinci, študentje, osnovnošolski otroci in tudi mlajši.  Pasijon bo ostal igralcem in župljanom v nepozabnem spominu, razumeli  bodo, zakaj trpljenje  in smrt.

V veliko pomoč pri ostalem delu za pasijon so bili najrazličnejši ljudje dobre volje in starši, ki so svoje otroke vozili na vaje. Vsem igralcem, sodelavcem, voditeljem in staršem iskrena hvala. Zdenka Golub

ODPRTO PISMO SLOVENSKIM NOVINARJEM

Spoštovane slovenske novinarke in novinarji!                                                                             10.2.2013

Ob Vaši oceni nastopa predsednika vlade RS Janeza Janše na Zboru za republiko glede novinarskega delovanja sem bil presenečen, čeprav verjamem, da Vas je njegova ocena prizadela. A sprašujem se, zakaj se ob tem ne vprašate, kolikokrat in kako ste Vi s svojimi lažmi, potikanji, insinuacijami in drugimi novinarskimi slikovnimi in besednimi manevri v petindvajsetih letih njegovega javnega delovanja prizadeli Janeza Janša, njegovo družino in vse ostale, ki nam je njegov lik simbol in njegovo delovanje zagotovilo samostojne države Slovenije in njenih demokratičnih procesov. Če si boste prebrali knjige Bramstedta, Snyderja, Pipesa, Arendtove, Baumana in drugih, boste lahko našli marsikatere vzporednice z medijskimi tehnikami, o katerih je govoril, čeprav ti avtorji govorijo o še drugačnih časih in razmerah. Prične se z medijskimi obračuni, a konča s tragedijami žrtev.  Žal se ta scenarij v zaostrenih družbenih razmerah vedno ponavlja. V takih razmerah teh se vsaj delno nahajamo tudi mi, kot potrjujejo protesti, upam, dobromislečih in po spremembah težečih državljanov te države in globalnega sveta. Žal pa so take razmere vedno rado izkoristili premetenci, da bi prek izrednih razmer ohranili ali prišli do totalitarne, ne pa demokratične oblasti. Kdo v naši mladi demokraciji pa ima realno oblast pa ravno Vi novinarji bolje veste kot mi navadni državljani in v tem je težava, če že ne tragika naše demokracije.

Ne bi pisal te vrstic, če bi razbral iz Vaših poročanj, kritik in komentarjev, da želite s tem pripomoči, da bo v naši državi demokracija delovala bolje, da bodo politiki in tudi predsednik sedanje vlade bolj strokovni, korektni in zavzeti za državljane. A žal opažamo, da gre tudi za to, da se njemu osebno in celo njegovi družini vzame človeško dostojanstvo, integriteto in se ga politično in kar je še bolj nečloveško, celo osebno onesposobi. Kje npr. ste videli kake osnove, da ne bi deloval demokratično in kateri njegovi ukrepi dajejo osnovo za nedemokratičnost, čeprav je to mantra, ki jo pavšalno ponavljate medijski snovalci in izvrševalci? In kako si potem razlagate, da ga ljudje, ki so sodelovali z njim v demokratičnih procesih ocenjujejo kot izredno delavnega, urejenega in doslednega človeka in politika in to ne le njegovi strankarski kolegi, pač pa tudi ljudje drugih strank kot npr. nedavno bivši minister gospod dr. Pličanič, ki je dejal v odstopni izjavi, da ga ceni kot politika in kot človeka.

Predvsem pa, spoštovane gospe in gospodje četrte veje oblasti, verjamem, da tega ne pišem le v svojem imenu, pač pa tudi v imenu mnogih, ki so me tudi spodbudili k pisanju teh vrstic in smo prizadeti, ker tak pristop, odnos in obravnavanje gospoda Janeza Janše žali tudi naše človeško, pa tudi državljansko in domovinsko integriteto. Utemeljeno smo prepričani, da imamo – podobno kot vsi ostali v tej državi, ki si izbirajo svoje legitimne ali idejne predstavnike - tudi mi pravico, da se nas in naše politične – podobno kot vsake druge - predstavnike obravnava v duhu resnice, spoštljivosti, korektnosti in v skladno s človekovim dostojanstvom. Seveda si vsi si želimo kritičnega  odnosa do javnih zadev, a prav tako čim bolj neokrnjene in celovite resnice o svetu in ljudeh,  v katerem in s katerimi živimo in zato ne moremo dopustiti, da se naše doživljanje domovinskih in državljanskih zadev ne spoštuje, pač pa iz javnosti izključuje, potvarja, blati ali celo zaničuje. Razumem, da Vaše delo za vsakdanji kruh v naših razmerah ni lahko. Razumem tudi, da imamo lahko različne poglede na stvari in ljudi okrog nas. Bolijo pa me pristranski prikazi resničnosti, še posebej, če gre za orkestrirane dejavnosti, ki jih je mogoče bodisi opaziti ob primerjavi celotne medijske scene ali pa sem ter tja le pricurlja na dan, kakšni nameni so jih vodili. To pri nas žal vse prepogosto presega vse meje, kar ugotavljajo tudi tuji opazovalci našega družbeno-političnega dogajanja, ki imajo s tem večje izkušnje kot mi, pa seveda tudi naši državljani. Mlad fant, prodajalec prenosnih telefonov je dejal znanki: »Ali ste Vi za Janša? Sam ne prižgem nobene stvari več, ne televizije ne radia, ker me je ob tem kričanju novinarjev strah. Saj ni tako hudo, saj je vendarle lepo živet'!«. Zaradi podobe države in nas vseh, tako doma kot v tujini, pa bi bilo dobro za vsakega izmed nas osebno predvsem pa za našo skupnost, za to državo in njeno prihodnost, da bi mogli brez slabe vesti zreti drug drugemu v obličje, zato Vas prosim ne le v svojem imenu pač pa v imenu mnogih, ki se obračajo name z utemeljenim in upravičenim pričakovanjem, da bi se vsi skupaj bolj prizadevali za spoštovanje in ohranitev človeškega dostojanstva ter resnice in pravice v zasebni in javne besedi. Ob tem izrekam zahvalo in spoštovanje, žal redkim med Vami, ki kljub težkim razmeram to gojite in ohranjate odgovornost pri Vašem za razvoj in utrjevanje demokratične družbe tako pomembnem delu.                                                                                                                                                 Prof. dr. Janez Juhant

 

 

Gre za avtorjev pogleda na tematiko, ki ne odraža uradnega stališča SŠK oz. Cerkve na Slovenskem in naj bo tako tudi razumljeno oz. sprejeto. 

 

Nasilje ne sme nadomestiti demokracije

 

 

Izjava Komisije Pravičnost in mir

V Komisiji Pravičnost in mir z zaskrbljenostjo spremljamo odzive na nedavne nasilne proteste, ki so v Mariboru potekali v ponedeljek, 26. novembra 2012 in v manjšem obsegu v torek, 27. novembra 2012 tudi v Ljubljani. Vsaka oblika nasilja je nesprejemljiva, saj le-to spodkopava spoštovanje človekovih pravic, demokracijo in delovanje pravne države. V takšnih položajih je potrebno vedno upoštevati osnovna načela demokracije, ki vključujejo medsebojno spoštovanje, dialog in dosledno odpoved nasilnim sredstvom.

Nasprotujemo politizaciji nasilnih protestov s strani nekaterih družbenih skupin in zlorabi nasilja v politične namene. Državljane, nevladne organizacije, medije in državne oblasti spodbujamo in vabimo, da v času gospodarske in socialne krize pristopijo k skupnemu iskanju rešitev ter takšnemu političnemu dialogu, ki bo preprečil morebitne nove pojave nasilja.

msgr. dr. Marjan Turnšek
predsednik Komisije Pravičnost in mir
 
Vir:
http://katoliska-cerkev.si/nasilje-ne-sme-nadomestiti-demokracije

Nikodemovi večeri v Mariboru

»Ali bo Sin človekov našel vero?« (Lk 18,8)

 

Nikodemovi večeri v Mariboru v bodo organizaciji Katoliškega študentskega centra Sinaj potekali od ponedeljka, 12. do četrtka 15. novembra 2012, v Slomškovi dvorani, na Slomškovem trgu 20 v Mariboru, vselej s pričetkom ob 19.30.

V ponedeljek, 12. novembra 2012, bo okrogla miza z naslovom Dotaknil se me je. Gosti bodo: Milada Kalezić (Pravoslavna Cerkev), Ibrahim Malanović (Islamska skupnost), mag. Gregor Pečar – Gargamuni das (Mednarodna skupnost za zavest Krišne – ISKCON) ter Damjan Mlinarič (Katoliška Cerkev). Moderator večera bo Sebastjan Kristovič.

V torek, 13. novembra 2012, bo potekala okrogla miza Imaš duhovno izkustvo? Na njej bodo sodelovali: s. Judita Mihelčič OSU (voditeljica duhovnih vaj), Rafko Klemenčič (župnik), dr. Borut Škodlar (dr. med. spec. psih. in psihoterapevt) ter p. dr. Ivan Platovnjak DJ (duhovna teologija). Moderatorka okrogle mize bo s. mag. Polonca Majcenovič ŠS (zakonska in družinska terapevtka).

V sredo, 14. novembra 2012, bo okrogla miza Duhovnik kot človek, na njej pa bodo sodelovali: dr. Marjan Turnšek (mariborski nadškof metropolit), dr. Lia Katarina Kompan Erzar (zakonska in družinska terapevtka), Peter Leskovar (župnik) ter dr. Andrej Saje (cerkveni pravnik in generalni tajnik SŠK). Moderatorka bo Irena Plahuta (študentka medicine).

V četrtek, 15. novembra 2012, bo okrogla miza pod naslovom Marija – neznana znanka. Gostje bodo: mag. Violeta Vladimira Mesarič Jazbinšek (Evangeličanska Cerkev), Srečko Krajnc (Binkoštna Cerkev), Savo Kosojević (Pravoslavna Cerkev) ter dr. Primož Krečič (Katoliška Cerkev). Moderator večera bo dr. Aleš Maver (zgodovinar).

VEČ NA...

KRATKA PREDSTAVITEV POSAMEZNEGA VEČERA.

ANTONIO TKALEC - SLAVILNI KONCET

V soboto, 17. novembra 2012

ste ob 20. uri, vabljeni v župnijsko cerkev sv. Vida na Vidmu pri Ptuju na slavilni koncet 

s Antoniom Tkalcem, p. Janezem Ferležem in mladinskim pevskim zborom sv. Vida.

 

 

Antonievim pesmim lahko prisluhnete na...

 

 

 

Vso dogajanje se bo pričelo že ob 12. uri in se zaključilo ob polnoči.

Več spodaj, na PLAKATU in LETAKU.

 

Program:
12h: Izpostavitev najsvetejšega, molitvena ura, slavljenja, spontane molitve…
15h: Rožni venec Božjega usmiljenja, izrekanje blagoslovov, zahvale…
16h: Meditacija (Vera, odpuščanje, ljubezen)
17h: Veseli del rožnega venca
17.30h:Pete litanije Matere Božje
18h: Pričevanje družine
19h: Sv. maša (vodi nadškof Marjan Turnšek)
20.15h: Slavilni koncert (p. Janez Ferlež, Antonio Tkalec, mladinski zbor sv. Vida)
22h: Molitvena ura, meditacija z molitvijo za ozdravljenje
24h: Blagoslov in zaključek
 
Organizator: »SMS HOZANA«
Sv.Jožef Delavec,Rače in Sv. Vid. Videm pri Ptuju!
PriponkaVelikost
letak-slavlenje.pdf154.32 KB
plakat slavlenje.pdf1.26 MB

Aktualno

DUHOVSKO ŽEGNANJE
Dodano dne 23. Maj 2013
ŠMARNICE V STRAJNI
Dodano dne 23. Maj 2013
IGRANI PASIJON
Dodano dne 23. Maj 2013
ODPRTO PISMO SLOVENSKIM NOVINARJEM
Dodano dne 12. Feb 2013
Nasilje ne sme nadomestiti demokracije
Dodano dne 28. Nov 2012
Nikodemovi večeri v Mariboru
Dodano dne 12. Nov 2012
ANTONIO TKALEC - SLAVILNI KONCET
Dodano dne 8. Nov 2012