NOV URNIK SVETIH MAŠ

PODLEHNIK

ostaja maša v soboto zvečer

 

TROJICA

od cvetne nedelje do adventnega časa maša ob 7. in 9. uri.

od adventnega časa do vključno 5. postne nedelje maša ob 7. uri.

 

NOVA CERKEV

od cvetne nedelje do adventnega časa ni svete maše.

od adventnega časa do vključno 5. postne nedelje maša ob 9. uri. 

 

SVETI DUH

Maša bo vsako nedeljo ob 11. uri. 

 

Klikni in si preberi razloge za nov urnik svetih maš. 

PriponkaVelikost
RAZLOGI ZA NOV URNIK SVETIH MAS.pdf182.89 KB

UNIČEVALKA ZAKONSKE IN DUHOVNIŠKE ZVESTOBE

O odvisnosti od pornografije se danes še vedno malo ve, še manj pa govori, čeprav je navzoča povsod ter odtujuje zakonce, spodbuja kršenje obljub zvestobe in zaobljub čistosti.

gledeanje pornografije01

»Poročil sem se dve leti po diplomi. Prepričan sem bil, da bo zakon rešil moj problem (do takrat je bila moja pornografska odvisnost že v polnem razmahu). A ga ni. Problem, kakršna je odvisnost, se ne reši s poroko. Stvari so se le še poslabšale,« pripoveduje Robert, eden izmed mnogih moških (in žensk), ki se v današnjem času soočajo z odvisnostjo od spletne pornografije.

Pornografija ni tuja ne mladim ne starim, ne poročenim ne posvečenim. Uničuje od znotraj, v samoti naših sob.

Nadaljuje: »Nekega poletnega jutra leta 1995 se je žena soočila z mano, potem ko sem celo noč bedel in po spletu iskal pornografijo. Na mnogo načinov se je tistega jutra moje življenje končalo. V trenutku sem iz superzvezdnika v svoji skupnosti, vzornega moža in očeta, občudovanega voditelja v župniji, celo iz vzora okrevanega odvisnika, postal moralna zguba, vizualni prešuštnik, lažnivec in porno narkoman.«

Robertova zgodba je zgodba o težki odvisnosti, o kateri se danes še vedno malo ve, še manj pa govori, čeprav je pornografija navzoča povsod ter odtujuje zakonce, spodbuja kršenje obljub zvestobe in zaobljub čistosti. Tuja ni ne mladim ne starim, ne poročenim ne posvečenim. Uničuje od znotraj, v samoti naših sob.

POSLEDICE PORNOGRAFIJE NA NAŠA ŽIVLJENJA

Ljudje pogosto mislimo, da je pornografija privlačna zaradi spolnosti, a temu ni tako, pravi W. Struthers v knjigi Wired for Intimacy. Gledanje pornografije se začne v iskanju intime. Toda v njej bomo drug drugemu podarjajoče se intimnosti iskali zaman. Namesto tega nam predstavlja svet, v katerem se vse vrti le okrog lastnega užitka, okrog samega sebe. Zato ni nenavadno, da več kot je posameznik gleda, bolj zmanjšuje njegov interes za resnični odnos s partnerjem. To potrjujeta na primer podatka, da kar 56 odstotkov ameriških ločenih parov poroča, da je bil vsaj eden od njiju obseden s pornografskimi spletnimi stranmi, ter da gledanje pornografije za 300 odstotkov poveča možnost, da bo posameznik prevaral svojega partnerja.

Gledanje pornografije za 300 odstotkov poveča možnost, da bo posameznik prevaral svojega partnerja.

Pornografija moškega in žensko ter njun odnos prikazujena skažen in neresničen način. Ženska je v njej enodimenzionalna: nikoli ne reče ne, nikoli ne zanosi in komaj čaka, da bo lahko imela spolne odnose s katerim koli moškim in ga zadovoljila na kateri koli način. Žensko torej ponižuje in prikazuje kot predmet, namenjen za spolni užitek. Gail Dines v knjigi Pornland. How porn has hijacked our sexuality zapiše, da pornografija (katere miselnost je preplavila tudi popularno kulturo) dekletom in ženskam sporoča, da je njihova najpomembnejša in najvrednejša lastnost spolna privlačnost. S tem jih pravzaprav pripravlja za zlorabo, saj zmanjšuje njihovo samozaupanje in pozitivno samopodobo ter jih prepričuje, da so vredne le kot spolni objekt in ne kot človeško bitje v celoti.

Na drugi strani pornografija prikazuje moške, pravi Dines, kot »brezdušne, brezčutne in amoralne podporne naprave erektiranih penisov, ki so upravičeni do uporabe žensk, na kakršen koli način si jih želijo. Ti moški ne kažejo nobene empatije, spoštovanja ali ljubezni do žensk, s katerimi imajo spolne odnose«.

Pamela Paul v knjigi Pornified to ugotovitev ilustrira s presenetljivim rezultatom ene izmed anket: »Moški in ženske, ki so bili izpostavljeni veliki količini pornografije, so si precej manj želeli imeti hčerko kot tisti, ki ji niso bili. Kdo bi si želel, da bi se do njihove lastne male punčke kdo obnašal na takšen način?« Dodaja: »Pornografija je v svojem bistvu egocentrična – nekaj, kar moški stori sam, zase – tako da uporabi žensko kot sredstvo za dosego užitka, kot še en potrošniški produkt.«

Pornografija dekletom in ženskam sporoča, da je njihova najpomembnejša in najvrednejša lastnost spolna privlačnost in jih s tem pravzaprav pripravlja za zlorabo.

Dolgotrajna izpostavljenost takšnim sporočilom ima (poleg vedno močnejšega prepričanja, da so pornografija in vzorci odnosov, ki v njej prevladujejo, nekaj normalnega in sprejemljivega) močan vpliv na posameznikova prepričanja in pogled na spolnost ter na njegovo sposobnost vstopanja v intimne odnose. Vodi ga v prepričanje, da je promiskuiteta normalna, spolna monogamija nenaravna, spolna neaktivnost pa nezdrava. Pravi mu, da je edini cilj spolnosti zadovoljitev njegovih želja in užitkov. Daje mu lažni vtis, da sta seks in užitek popolnoma ločena od partnerskega odnosa, zato nesebična ljubezen in zaupanje med partnerjema nista mogoči …

Ali naj se torej čudimo ugotovitvam psihologov, da so redni ogledi pornografskih vsebin povezani s pogostejšimi pojavi resne klinične depresije ter da moški, ki redno gledajo pornografijo, postanejo bolj gospodovalni, introvertirani, anksiozni, narcistični in imajo nižjo samopodobo?

gledeanje pornografije02

KO SLABA NAVADA POSTANE ODVISNOST

Negativne posledice, ki jih prinaša pornografija, težko razumemo brez znanja o tem, kako deluje na naše možgane. Gledanje pornografskih vsebin v njih sprošča hormone užitka, kakršna sta dopamin in serotonin. Daljša kot je izpostavljenost, bolj odvisni postajajo naši možgani. Možganska nevrološka struktura se prilagodi na povečan odmerek teh hormonov, ki zato postanejo potrebni za njihovo normalno delovanje. Ob njihovem pomanjkanju zato občutimo odtegnitveni sindrom.

Pornografija vodi v prepričanje, da je promiskuiteta normalna, spolna monogamija nenaravna, spolna neaktivnost pa nezdrava.

Poleg tega je za isti odmerek dopamina v možganihpotrebno vedno višja stopnja dražljajev v obliki pornografskih vsebin. Posameznik tako navadno preide od erotičnih fotografij k mehki pornografiji in od nje k trdi pornografiji, sčasoma pa mu tudi to več ne zadošča za doseganje iste stopnje hormonskega "zadevanja".

Nekateri znanstveniki pornografijo zato imenujejo kar "nova droga", saj na človeške možgane vpliva enako kot opojne substance. Podobne pa so tudi posledice, kar dobro ponazarja podatek, da kar 58 % odvisnikov od pornografije utrpi resno finančno izgubo, ena tretjina pa zaradi manjše produktivnosti oz. nezmožnosti za delo celo izgubi službo.

ŽRTEV NIKOLI NI LE ODVISNIK

Žrtve pornografije niso le tisti, ki jih le-ta vodi v odvisnost, temveč tudi njihove žene, možje, otroci, farani … Uporabnik pornografije se navadno ne zaveda, kako s tem prizadene svoje najbližje. Sara, katere mož se spopada z odvisnostjo od pornografije, takole opiše trenutek, ko je odkrila njegovo odvisnost: »Nisem vedela, kaj naj storim. V mislih sem preletavala vse nenavadne dogodke minulih let. Z zavedanjem, da je odvisen, sem končno razumela izolacijo in osamljenost, ki sem ju vedno čutila v najinem zakonu. Bilo je grozno. Nisem ga mogla pogledati. Nisem prenesla, da bi se me niti poskusil dotakniti. Prizadel me je bolj kot kar koli drugega v življenju; počutila sem se pozabljeno s strani tistega, za katerega sem mislila, da mu lahko najbolj zaupam.Zaupanje je bilo raztreščeno.«

Pornografija daje lažni vtis, da sta seks in užitek popolnoma ločena od partnerskega odnosa.

Elizabeta podobno izkušnjo opisuje tako: »V želodcu se mi je dvignilo. Počutila sem se, da bi morala teči do kopalnice in bruhati, ampak se v bistvu nisem mogla niti premakniti. Kot da bi imela izventelesno izkušnjo. … Največji izziv zame je bila izguba zaupanja. Potrebnih je bilo veliko laži, da je prikril nekaj takega, kot je odvisnost od pornografije.«

ALI OBSTAJA LUČ NA KONCU PREDORA?

Kot pri drugih odvisnostih si tudi pri pornografiji le stežka priznamo svojo odvisnost. To najlažje preverimo, če se lahko za dalj časa vzdržimo od nje. V kolikor tega ne zmoremo storiti in občutimo odtegnitveni sindrom, smo gotovo prišli do točke odvisnosti.

Pomembno je, da si to priznamo in si poiščemo pomoč. V Sloveniji skupine za zdravljenje izključno te odvisnosti še ne obstajajo, vendar lahko posamezniku pomagajo tudi skupine za druge nekemične odvisnosti, kakršna je zasvojenost z igrami na srečo. Skupina lahko posamezniku omogoči nujno potrebni občutek, da se s svojo težavo ne sooča sam, ter prostor, v katerem lahko brez obsojanja drugih spregovori o svoji odvisnosti.

Ne glede na občutke stiske, sramu in osamljenosti, ki jih prinaša odvisnost od pornografije, se je potrebno zavedati, da je rešitev vedno mogoča. Seth svoje življenje po ozdravljeni odvisnosti opiše tako: »Življenje po tem je toliko boljše kot prej. Zdi se ti, kot da si imel prej v omari okostnjaka, ki ga zdaj ni več. Nad glavo ne lebdi več črn oblak. To je nekaj, kar te osvobodi.«

DELOVATI PREVENTIVNO

Še pomembneje je delovati preventivno. Razširiti je potrebno znanje o vplivu pornografije na naše možgane, o njenih posledicah na življenja tistih, ki jo gledajo, ter nujnosti zdravljenja tistih, ki zapadejo v odvisnost.

Kar 58 % odvisnikov od pornografije utrpi resno finančno izgubo, ena tretjina pa zaradi manjše produktivnosti oz. nezmožnosti za delo celo izgubi službo.

Danes, v dobi interneta in seksualizacije, smoizpostavljeni vsi, najbolj pa so na udaru otroci in mladi. Zato imamo še prav posebno odgovornost starši in vzgojitelji, ki si pred tem vprašanjem ne smemo zatiskati oči. Zavedati se moramo, da bodo otroci v stik s pornografijo prišli tako ali drugače (povprečna starost prvega srečanja s pornografijo je padla že pod 11 let starosti, poleg tega pa že popularne televizijske serije, kakršni sta npr. Igra prestolov ali Spartacus, vsebujejo popolnoma pornografske prizore). Na nas je, da se z otroki in mladostniki o tem pogovorimo in ovrednotimo pristno ljubezen in spolnost.

Še prej pa se moramo sami soočiti s svojimi morebitnimi vrzelmi, ki jih poskušamo zapolnititudi s pornografijo, ter se tega osvoboditi. Ob našem padcu in prelomitvi zakonske, duhovniške ali redovniške zvestobe namreč nihče ne trpi bolj kot otroci in mladi, ki smo jim zgled in opora.


PET DEJSTEV O SPLETNI PORNOGRAFIJI

Že za leto 2010 so veljali naslednji statistični podatki:

  1. Skoraj 25 milijonov ali 12 % vseh spletnih strani je pornografskih.
  2. Vsako sekundo si pornografijo prek interneta ogleduje več kot 28.000 ljudi.
  3. 25 % vseh iskanj preko spletnih brskalnikov je povezano s pornografskimi vsebinami.
  4. Industrija internetne pornografije po vsem svetu vsako leto zasluži 3,78 milijarde evrov.
  5. Povprečna starost, pri kateri se otrok na internetu prvič sreča s pornografijo, je padla na 11 let in se še znižuje.

Vir: ISKRENI.NET

Porcijunkulski odpustek - 2. avgust

V majhni cerkvici v Assisiju je sv. Frančišek izprosil milost popolnega odpustka, ki ga na praznik lahko prejme vsak, ki

  1. 1. obišče župnijsko cerkev ali cerkev kjer delujejo frančikovi bratje (minoriti, kapucini, frančiškani),
  2. 2. opravi spoved
  3. 3. prejme obhajilo
  4. 4. moli: Vero, Očenaš, Zdravo Marijo in Slavo Očetu po namenu svetega očeta.

 

Pri nas boste lahko ta dan prejeli odpustek pri jutranji sveti maši pri Trojici ob 7. uri in pri sveti maši v Podlehniku ob 19. uri. Spovednik bo na voljo že pol ure pred sv. mašo. 

 

Porcijunkula

Porcijunkula (2. 8.) ni svetnica, ampak je le ime cerkvice sv. Marije Angelske blizu Assisija, ki jo je propada rešil sv. Frančišek Asiški. Cerkvica je bila last benediktincev. Frančišek si jo je od njih izprosil kot "delček" svoje ustanove. Od latinsko-italijanske besede "portiuncula" - "delček" je dobila ime "porcijunkula" in bila izhodišče za nastanek velikega frančiškanskega reda - frančiškanov, kapucinov in minoritov.

 

Za vse čase je pri tedanjem papežu Frančišek dosegel, da dobi popolni 

odpustek, kdor se v porcijunkulski cerkvi 2. avgusta skesano spove.

 V kasnejših stoletjih so papeži podelili pravico porcijunkulskega odpustka vsem cerkvam, kjer delujejo Frančikovi bratje (minoriti, kapucini, fračiškani), leta 1967 pa tudi vsem župnijskim cerkvam, da v njih 2. avgusta ali na dan, ki ga določi škof, lahko dobi popolni porcijunkulski odpustek vsak vernik, ki v njej izpolni tri pogoje: "opravi zakramentalno spoved, prejme sveto obhajilo in moli v papežev namen". 
(Leto svetnikov 3)

POLETNI TABORI

Mi smo čisto not padli. Ob prihodu nas je pozdravil polž Turbo in nas posladkal z bonboni. Na igrišču smo se igrali, plesali banse in se spoznavali. Uredili smo si šotore za spanje. Napolnili naše lačne trebuške pri večerji. Nato se odpravili v kinodvorano in se pri katehezi pogovarjali o naših sanjah, ki jih je Bog položil v naša srca

. 

Več o dogajanju povedo same fotografije. Klikni tukaj ali na fotografijo.

O pravičnosti, pravni državi in začetku prestajanja zaporne kazni Janeza Janše

V slovenski javnosti smo danes priče močno razširjeni bojazni, da se vračajo časi totalitarnega družbenega reda in njegovega pravnega sistema, v katerem je bil obdolženec spoznan za krivega, ne glede na dokaze, ker je tako odločila politična oblast. Neodvisno sodstvo je vsekakor eden najpomembnejših stebrov demokracije, toda njegova avtoriteta je odvisna predvsem od njega samega, se pravi od njegove dejanske neodvisnosti, nepristranskosti in prepričljive strokovnosti. Zato mora biti v prvi vrsti v interesu sodstva samega, da se odpravi vsak dvom v njegovo neodvisnost, nepristranskost in strokovnost.

Ta dvom pa danes obstaja in se še krepi. Po mnenju številnih pravnih strokovnjakov, katerih mnenja ni mogoče prezreti ali omalovaževati, Janezu Janši, voditelju najmočnejše opozicijske stranke, in drugim obtoženim v zadevi Patria, nobena krivda ni dokazana, zelo sporna sodba pa je navkljub temu postala pravnomočna in je moral vodja opozicije oditi v zapor tri tedne pred volitvami.

Več na...

 

ZAPIS JANEZA JANŠE IZ ZAPORA: DOLINA VRANOV

...

Zapor na Dobu so gradili tam nekje v letu mojega rojstva na kraju, kjer je prej stala mala dobska graščina. V njej so partizani, med njimi znan narodni heroj, sredi druge vojne zverinsko pobili celo Mavsarjevo družino z mladoletnimi otroki vred. Pred 25 leti tega nisem vedel, danes je to znano, prav tako kraj mučeniške smrti blaženega Lojzeta Grozdeta v neposredni bližini. Zato imajo delno prav tisti, ki vidijo nekatere simbolne razlike med protesti na Roški in manifestacijo v Slovenski vasi 20 junija 2014. Ko je v petek nekdo v množici začel peti pesem Kranjski Janez, ki je bila 1988 ena od kulturnih spremljevalk Slovenske pomladi in procesa JBTZ, je spomin preskočil na Roško. A ko je besedilo tokrat prišlo do besede partizani, je pesem nenadoma umrla. Nastala je zadrega. Zakaj? Ko so nam množice 1988 na Roški pele Kranjski Janez, niso vedele za Hudo Jamo, Kočevski rog ter druga komunistična morišča in koncentracijska taborišča. Pesem je bila brez tega vedenja in zavedanja domoljubna, tudi danes iz nje ne vpije zgolj groba želja po krvi in maščevanju. Ko je častna straža protestnikov pred vojaškim sodiščem na Roški držalo takratno republiško slovensko zastavo z rdečo zvezdo, niso vedeli za 600 in več množičnih grobišč, ki so jih z desettisoči zverinsko pobitih napolnili partizani z rdečo zvezdo na kapah. Tistih, ki so za vse to vedeli, na protestih ni bilo. Tisti, ki so za vse to vedeli, nekateri med njimi pa so pri tem genocidu tudi osebno sodelovali, so nas takrat ukazali aretirati in predati vojaškemu sodstvu, nato pa so nas po potrditvi obsodbe ponovno poslali v zapor.

In, seveda, leta 1988 na Roški še nismo mogli vedeti, da nas bodo tri leta kasneje napadli tanki in letala in soldateska pod simbolom rdeče zvezde. Smo pa nekateri slutili in se začeli na to resno pripravljati.

Vsa domoljubna, humanistična in demokratična energija, ki se je v času Slovenske pomladi zbrala na Roški in Kongresnem trgu, se danes simbolno prepozna v slovenskih nacionalnih in državnih simbolih, ki nimajo nobene ideološke primesi. So samo naši. Od vseh nas. So tudi njihovi. Ti simboli so vihrali 20.6.2014 v Slovenski vasi ob domoljubni slovenski pesmi. Oni drugi simboli, ideološki, ki pa so samo njihovi, pa so vihrali velikokrat v Stožicah in Dražgošah. Spremljala jih je pesem revolucije, krivic, maščevanja, ali kot pravijo, uporrrrra! 

Več na...

Evrovizija 2014 - zloraba

Zmaga bradate travestitske "pevke" Conchite Wurst s skladbo Rise Like a Phoenix je dokaz, da je Evrovizija še ena ustanova, kjer mnenje določenih elit šteje več kot mnenje običajnih ljudi. V preteklosti je Evrovizija delovala z namenom, da poveže pogostokrat sprte narode v Evropi, danes pa postaja dogodek preko katerega zagovorniki teorije spola vsiljujejo svoje poglede na moški in ženski spol, spolnost  ter družino.

 

Kaj se skriva za letošnjo Evrovizijo?

Od zmage izraelske tranvestitke Diane international leta 1997, je na področju glasbe vedno več informacij, da je t.i. radikalni LGBT politični lobi ugrabil del glasbene industrije. Namen te ugrabitve je vsiljevanje radikalnih pogledov na spol, spolnost, poroko in družino. Ekscesna in vnaprej zrežirana zmaga Conchite Wurst je izzvenela kot škandal, ki se – kot upajo arhitekti tega socialnega eksperimenta – čez nekaj let umiri v obliki družbene in osebne normalizacije t.i. "alternativnih življenjskih slogov".

Glavna tarča letošnje Evrovizije so bili otroci in mladina!

Cilj omenjenega ekscesa v prvi vrsti niso bili odrasli ljudje, temveč otroci in mladina, za jatere naj bi tudi preko takšnega dogodka postali povsem običajni oprsani moški in  bradate ženske. Namen je, da bi za čimveč otrok menjavanje spola čez nekaj časa nekaj normalnega, tako kot tudi eksperimentiranje z lastno spolno identiteto in usmerjenostjo. Temu trendu že sledi zakonodaja v nekaterih državah, ko politiki na vso silo ljudem vsiljujejo redefinicijo zakonske zveze in ter njeno izenačitev z istospolnimi, travestitskm, biseksualnimi in transeksualnimi zvezami. V nekaterih državah so legalizirali že tudi "tretji" oz. nevtralni spol.

Masovna manipulacija ima dva cilja – zmanjšati svetovno prebivalstvo in razkristjaniti Evropo

Masovna manipulacija s prebivalstvom ima zelo jasen cilj – navdušiti mlade za življenjske sloge, ki so manj trdni in v katerih se ljudje težje odločajo za otroke ter v imenu t.i. boja proti predsodkom normalizirati spolne prakse, ki so v nasprotju s tradicijo in verskimi izročili. Zmanjšanje svetovnega prebivalstva in v slovenskem okviru tudi razkristjanjevanje, sta glavna cilja inženirjev tega do sedaj največjega socialnega eksperimenta na svetu.

Navduševanje otrok za spolne izbire in odločitve, ki so v nasprotju z naravo, s tradicionalnimi in krščanskimi vrednotami, želi doseči glavni cilj t.j. v osebnem oblikovanju krivde, ki jo otrok začuti ob soočenju z naravo, vrednotami staršev in vero. Zato ni nenavadno, da vedno več otrok prav zaradi t.i. liberalne indoktrinacije (t.j. normalizacija najbolj tveganih spolnih praks) v medijih in šolah vzpostavlja konfliktne odnose s starši in cerkvijo. Ob tem pa arhitekti te ideologije upajo, da bodo odrasli otroci z občutkom krivde najboljše okolje za politične manipulacije ter oblikovanje novega volilnega telesa, ki bo elitam zagotavljal družbeno moč, denar in oblast. Vse skupaj pa gre predvsem na račun trpljenja teh ljudi, ki bodo žrtve manipulacije.

Ženske so bile na Evroviziji še enkrat zlorabljene!

Koebenhavenska Evrovizija je pokazala, kako je mogoče feministke in zagovornice še enkrat prevarati. Če je bilo v preteklosti pomembno, da so na takšnih tekmovanjih zmagovali ne samo moški, temveč tudi ženske, pa je v soboto nastopil dan, ko lahko tudi moški – preoblečeni v ženske, prinašajo samo navidezno zmago ženskam, ki hočejo biti družbeno emancipirane. Dejansko je to še ena zmaga moškega ega, ki se v volji po družbeni potrditvi zateka ne samo k nasilju, temveč tudi k oblekam, maskam in sopranskemu glasu. Sedaj lahko čakamo samo še na ženska stranišča, na katerih bodo bradate ženske urinirale ter ženska športna tekmovanja, kjer bodo med ženskami zmagovali oprsani moški…

Pogovorite se z otroki - zagovornikom teorije spola se je potrebno upreti!

Conchite Wurst je ob zmagi dejal: "Ta noč je posvečena vsem, ki verjamejo v prihodnost miru in svobode. Mi smo enotni in - neustavljivi smo!" Te besede o neustavljivosti LGBT lobija so grožnja za vsako družino in družbo. Gre za napoved lobija skrajnih aktivistov teorije spola, ki so organizirali to zmago, da se zagovorniki teorije spola ne bodo ustavili in da je ugrabitev Evrovizije samo ena etapa h končnemu cilju – to je k masovni indoktrinaciji in manipulaciji ljudi, ugrabitvi zakonodajnih, šolskih in državnih struktur ter v nasilnemu kulturnemu preoblikovanju Evrope.

Ob tem je pomembno, da ob takšnih besedah postajamo vedno bolj politično, ekonomsko in družbeno povezani. Samo tako bomo se bomo lahko uprli tej ideologiji, staršem zagotovili pravico do vzgoje v skladu z njihovimi prepričanji ter preprečili propad temeljnih vrednot. To je pravica naših otrok, ki želijo živeti v zdravem, naravnem in normalnem okolju. Zato jim o tem spregovorite in jim dajte besede in razloge, da bodo ohranili svoja prepričanja in zdravo pamet.

Matej M.

Vir http://24kul.si/

Nujno je razpravljati - Evangelij družine

VATIKAN (torek, 11. marec 2014, RV) – V teh dneh bo v knjigarne prišla knjiga Evangelij družine. Njen avtor je nemški kardinal Walter Kasper. Delo zaobjema celotno besedilo njegovega uvodnega predavanja, ki ga je imel na začetku nedavnega izrednega konzistorija na temo družine.


Kardinal Kasper je ob izidu svoje knjige za Radio Vatikan povedal: »Evangelij družine želi povedati, da ima Bog rad družino in da je družino osnoval Bog takoj na začetku stvarjenja. Je najstarejša institucija človeštva.« Jezus Kristus je svoj prvi čudež izvršil med svatbo v Kani. Družino je cenil in jo povzdignil do zakramenta. To pomeni, da je ljubezen med moškim in žensko integrirana v Božjo ljubezen. Zakrament je prav zaradi tega. Kasper je poudaril, da moramo danes na novo okrepiti to stvarnost. Živimo namreč v obdobju krize družine, skupaj z ekonomsko krizo in stanjem težkih delovnih pogojev. Morali bi si prizadevati, da bi si večina mladih želela družine, trdnega odnosa za celo življenje. Sreča ljudi, kot meni nemški kardinal, je odvisna tudi od družinskega življenja.

»Predlagam pot, ki bi šla preko rigorizma in popustljivosti. Jasno je, da se Cerkev ne more odločiti samo za status quo, a nič manj nujno ni poiskati neko srednjo pot, ki je bila pot cerkvene tradicionalne morale.« Kardinal Kasper je spomnil na osebnosti, kot sta sv. Alfonz Ligvorij ali sv. Tomaž Akvinski. »Ne gre se proti morali, ne proti nauku, ampak prej v prid neki realistični aplikaciji nauka v aktualni situaciji velike večine ljudi, in da bi prispevali k sreči oseb.«

Jasno je, da obstajajo posamezniki ali skupine, ki zaradi političnih interesov nastopajo proti družini. A Cerkvi se je oporekalo vedno, v vsej njeni zgodovini. Kasper je poleg političnih in ideoloških interesov kot razloge navedel še ekonomske probleme, ali probleme, ki zadevajo težke delovne pogoje. Stanje v družbenem življenju se je izredno spremenilo. Mnogi ljudje imajo težave, ko poskušajo uresničiti lasten načrt sreče. Dolžnost Cerkve pa je pomagati vsem, ki se znajdejo v težavah.

Sinoda na temo družino bi morala prinesti poglobitev in razvoj. Nauk Cerkve, kot je zatrdil kardinal, je kot reka, ki raste. In tako se je razvil tudi nauk o zakonu. Tako kot se je zgodilo med drugim vatikanskim koncilom, je sedaj potrebno ohraniti obvezen nauk in obenem najti tisto pot, ki bi presegla določena vprašanja in našla izhod. Ne gre toliko za novost, kolikor za prenovo cerkvene prakse, ki je vedno nujna in možna.

Kasperjevo predavanje na začetku izrednega konzistorija je v teh dneh sicer vzbudilo številne razprave. Kardinal je ta odmev komentiral: »Nujno je razpravljati in v resnici sem to pričakoval.« To je kardinal Kasper povedal tudi papežu in ta mu je odvrnil, da je prav, če pride do razprave. Ne želimo si namreč Cerkve, ki bi spala, ampak želimo živo Cerkev. Zato papež Frančišek želi, kot je Kasper sklenil, da bi bila sinoda odprta razprava. On je na njegovo prošnjo samo podal svoj predlog. Rezultat pa bo nato odvisen od svetega očeta samega.

Besedilo je s strani http://sl.radiovaticana.va/news/2014/03/11/evangelij_dru%C5%BEine._kardinal_kasper:_nujno_je_razpravljati/slv-780502
s spletne strani Radia Vatikan